Formalni del kongresa bo prinesel najaktualnejšo predstavitev trenutnih podatkov o svetovni pridelavi hmelja in tržnih razmerah. Obravnavali bodo tudi problematiko neenotnih predpisov med državami glede uporabe pesticidov.

Glavni organizator dogodka Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, v katerem je vseh 121 hmeljarskih kmetij, pravi, da bodo tujim hmeljarjem pokazali napredek na naših kmetijah. Dejavni so pri promociji na sejmih, uvedli so notranji nadzor, tesno sodelujejo tudi pri razvoju novih sort. "Imamo že 12 odličnih dišavnih sort, ki jih sproti ščitimo, tako smo pred dvema letoma pridobili zaščiteno geografsko oznako Štajerskega hmelja."

Zaradi izredne arome slovenski hmelj iščejo vsi svetovni pivovarji. To velja tako za Savinjski Golding, našo avtohtono sorto, kot za vse, ki so bile vzgojene na Inštitutu za pivovarstvo in hmeljarstvo v Žalcu. Poleg njega sta na svetu samo še dva nacionalna inštituta, v Nemčiji in na Češkem, ki se ukvarjata z razvojem hmeljarstva. Direktorica hmeljarskega inštituta Martina Zupančič ob tem pojasnjuje, da je razvoj hmeljarstva usmerjen "na čim bolj odporne sorte, ki pa bodo hkrati ustrezale potrebam tako po aromi kot po grenčici."

Udeležence svetovnega hmeljarskega kongresa bo na današnjem uradnem odprtju pozdravila tudi Tanja Strniša, državna sekretarka z ministrstva za kmetijstvo, ki poudarja, da je hmeljarstvo naša najbolj konkurenčna kmetijska panoga, "Kar se tiče tehnologije, prav nič ne zaostajamo za svetovnim vrhom in da bi tako ostalo, je treba vlagati v razvoj, v raziskave, v prenos znanja v prakso."

Za Ameriko, Nemčijo, Kitajsko in Češko je Slovenija s tremi odstotki svetovne proizvodnje peta največja pridelovalka hmelja na svetu.