Cene nafte še naprej padajo in tako so v današnjem azijskem trgovanju dosegle že skoraj najnižjo raven v zadnjih šestih letih. Cena teksaške lahke nafte se je spustila na najnižjo raven po marcu 2009 (45,31 dolarja za sod teksaške lahke nafte oz. 58 centov manj kot v torek), cena nafte brent pa ni bila tako nizko od aprila istega leta (od torka se je pocenila za 54 centov, na 46,05 dolarja).

Padec cen nafte ima plodne učinke na gospodarstvo kot tudi na polnjenje proračuna, saj se je cena goriv na slovenskih bencinskih servisih, predvsem zaradi višanja trošarin, spustila bistveno manj kot cena nafte na svetovnem trgu.

Cena nafte vplivajo tudi na rast BDP-ja
Analizo vplivov padca cen nafte so pripravili tudi v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), s katero so dognali, da cene nafte in surovin močno vplivajo na gibanje cen v menjavi s tujino, predvsem zaradi znatno večje zastopanosti teh proizvodov v uvozu kot izvozu. V Umarju zato ugotavljajo, da so uvozne cene za slovensko gospodarstvo v letu 2013 in 2014 pod vplivom gibanja cen na mednarodnih trgih surovin upadle bolj kot izvozne, kar pomeni, da so se izboljšali pogoji menjave, kar vpliva tudi na nominalno višino BDP-ja in na realne dohodke kot tudi povečuje izvozno konkurenčnost.

Glede na napoved Umarja iz decembra 2014 je učinek pogojev menjave v letu 2014 znašal dobrih 200 milijonov evrov, za letos pa je ocenjen na 290 milijonov evrov. Izboljšanje pogojev menjave blaga v Sloveniji je bilo v prvih devetih lanskih mesecih sicer na ravni povprečja EU-ja, 0,8 odstotka, vendar se je Slovenija uvrstila na 8. mesto v EU-ju, skupaj z Belgijo in Nizozemsko.

Cene goriv so se spustile za 15 odstotkov
Padec cen nafte ima tudi pozitivne učinke na proračun večine slovenskih gospodinjstev, vendar vsaj kar se tiče pogonskih goriv, njihova cena ne pada tako drastično kot cena nafte na borzah, kjer se je od lanskega poletja prepolovila. Trenutne cene na slovenskih bencinskih servisih so namreč le za okoli 15 odstotkov nižje, kot so bile na lanskem cenovnem vrhuncu (najvišja cena litra 95-oktanskega bencina je bila 1,5 evra, dizla pa nekaj manj kot 1,38 evra, trenutna cena pa je 1,27 oz. nekaj manj kot 1,2 evra).

Nižja cena goriv oz. morebitno posledično večje povpraševanje po njih še ni imelo bistvenega vpliva na poslovanje največjega slovenskega naftnega trgovca Petrola. Podatki za lansko zadnje četrtletje sicer še niso ne razpolagajo, v prvih treh četrtletjih pa so z naftno-trgovsko dejavnostjo ustvarili 1,7 milijarde evrov čistih prihodkov oz. 3 odstotke manj kot v istem obdobju leta 2013, na kar je po njihovi razlagi vplivala nižja prodaja naftmih proizvodov.

"Nižje cene naftnih derivatov pojasnilu Petrola še ne pomenijo samodejno nižje maloprodajne cene, saj je treba upoštevati še dejavnik krepitve dolarja v primerjavi z evrom. Naftne derivate v skupini Petrol kupujemo po tržnih pogojih tujih nakupnih trgov in jih plačujemo v dolarjih. Prodaja poteka v lokalnih valutah. Naftni trg in trg ameriškega dolarja spadata med najbolj nestanovitna svetovna finančna trga, zato je skupina Petrol pri opravljanju svoje temeljne dejavnosti izpostavljena tako tečajnemu tveganju, spremembi tečaja dolar/evro kot tudi cenovnemu tveganju – spremembam cen naftnih derivatov. Marža na slovenskem trgu pa je fiksna (določena v absolutnem znesku z vladno uredbo) in naraščanje vrednosti dolarja oz. padanje vrednosti evra neposredno nima bistvenega vpliva na maržo," še pojasnjujejo na Petrolu in dodajajo, da se v Sloveniji prodajne cene naftnih derivatov določajo po modelu, po katerem se cene prilagajajo borznim cenam naftnih derivatov na sredozemskem trgu in vrednosti tečaja dolarja.

Slovenci postajajo bencinski turisti
Visoke cene pogonskih goriv v primerjavi s sosednjimi državami pa že odganjajo številne potencialne potrošnike s slovenskih bencinskih črpalk oz. je njihov nakup precej skromnejši. "V Petrolu zaznavamo manjšo prodajo pogonskih goriv na obmejnih bencinskih servisih in tudi v tranzitu, kar je v glavnem posledica višjih cen naftnih derivatov v Sloveniji v primerjavi z vsemi sosednjimi državami Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko, razen z Italijo. Večja kot je razlika v ceni (čim višja), manj je prometa na obmejnih servisih in tudi v tranzitu. Proti Avstriji je to še toliko bolj opazno, saj je tam mnogo Slovencev, ki dnevno odhajajo na delo v Avstrijo in seveda tam tudi točijo cenejše gorivo," opozarjajo v največjem slovenskem naftnem trgovcu.

V Petrolu tudi opažajo nižjo prodajo pogonskih goriv tudi tujim avtoprevoznikom na tranzitnih avtocestnih bencinskih servisih. "Pri teh porabnikih opažamo visoko cenovno elastičnost že pri majhnih odstopanjih v ceni, saj so občutljivi na kakršne koli cenovne spremembe. Večji evropski prevozniki nakupne odločitve za svoja prevozna sredstva mnogokrat sprejemajo glede na cene goriv na celotnem delu začrtane poti, kar pomeni, da nakupe pogonskega goriva izbirajo glede na najnižjo ceno na celotni trasi. Slovenija je v tem pogledu manjša država in jo je mogoče prevoziti, ne da bi dodatno točili gorivo," še dodajajo.

V Petrolu pa v zadnjem času tudi opažajo, da nekateri kupci v prodaji na drobno bencinske servise obiščejo večkrat in natočijo gorivo za manjšo vsoto denarja. Za podobne informacije smo povprašali tudi drugega največjega naftnega trgovca OMV, vendar pravijo, da "zaradi korporativne politike Skupine OMV" tega ne morejo komentirati.