Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so cene nafte ponovno padle. Precejšnje zaloge nafte so cene potisnile najnižje v zadnjih petih letih in pol, analitiki pa napovedujejo še nadaljnje padanje cen v tem tednu. Cena za sod ameriške nafte naj bi padla na okoli 45 dolarjev, nafte brent pa na okoli 48 dolarjev. Pred pol leta je bila cena soda nafte več kot 100 dolarjev.

Padec cen nafte se v slovenskih denarnicah kaže le vsakih štirinajst dni, saj cene naftnih derivatov določa vlada, ki se glede na trošarinsko politiko odloča, za koliko bodo nižje cene na bencinskih servisih. Vsekakor pa je sleherni padec cen nafte blagodejen za gospodarstvo.

"Nižje cene bodo blagodejno vplivale na gospodarsko rast, saj so energetski stroški, ki so zelo pomembni, sorazmerno nižji. Odvisno je sicer od tega, kako dolgo se bodo te cene obdržale oz. koliko časa bo znižanje cen nafte trajalo. Slovenija se zaradi nadzorovanih cen naftnih derivatov oz. formule izračuna njihovih cen odziva relativno pozno. Vsekakor pa se bo ta učinek odražal pozitivno zaradi nižjih materialnih stroškov, in to je za industrijo in druge porabnike energije dobro," pravi ekonomist Bogomir Kovač, ki dodaja, da je razlog za znižanje cen nafte na svetovnem trgu, ki bo očitno trajalo dlje kot sicer, bolj ali manj strateške narave, ne toliko v tržnih ali proizvodnih razlogih, kot se to po navadi dogaja.

Slovenija je ena redkih evropskih držav, menda edina v EU-ju, ki ima še vedno regulirane cene goriv. V preteklosti je bilo več pobud, da bi bilo treba državni nadzor nad cenami goriv odpraviti, vendar pravega posluha za te ideje še ni bilo. Vendar pa ima prosti trg cen goriv, na katerem so cene lahko spreminjajo tudi večkrat na dan, svoje slabosti in prednosti.

Kovač pravi, da bi se lahko pojavila velika nihanja. Cene goriv in posledično tudi stroškov za njihove porabnike bi padle skoraj sočasno s pocenitvami nafte na svetovnih trgih. Vendar bi prišlo obratnega vpliva pri višjih cenah nafte, saj bi se po Kovačevi razlagi skokovita podražitev nafte na svetovnih trgih hitreje prevalila v stroškovni pritisk.

Vpliv na izvoz in potrošnike
Nižje cene goriv imajo pozitivne učinke na gospodarstvo. Toda, kot opozarja Kovač, pod enakimi pogoji deluje tudi konkurenca in s stališča mednarodne konkurenčnosti ne nastajajo velike razlike zaradi nizkih ali visokih cen goriv, saj gre za splošen pojav. "S tega vidika si nekih relativnih konkurenčnih prednosti ne moremo obetati. Lahko pa pride do izboljšanja položaja v gospodarstvu, saj je pritisk na materialne stroške glede energije nižji. Poslovanje je boljše in učinkovitejše," pravi Kovač.

Nizke cene nafte na potrošnike po njegovih besedah vplivajo na dva načina. Potrošniki so uporabniki energentov in nizka cena energije z vidika gospodinjskih izdatkov pomeni prihranek. Učinek je tudi širši, saj se zniževanje cen energentov lahko pozna tudi pri poslovnih stroških podjetij, kar ima lahko za posledico nižje cene proizvodov. "Trenutno je trend zniževanja cen tudi brez padca cen nafte, kar je rezultat nekega deflacijskega procesa, ki trenutno poteka v Evropi," še pravi Kovač in dodaja, da je deflacija za potrošnike vsekakor pozitivna, za gospodarstvo pa običajno ne preveč, saj podjetjem bolj ustreza neka cenovna napetost oz. nizka inflacija največ do dva odstotka.

Visoke cene v Sloveniji še vedno ovira
Nizke cene nafte bi morale najbolj razveseliti avtoprevoznike, ki so v cestnem prometu največji porabniki goriv. Toda očitno ni tako. Čeprav so cene nafte padle, smo še vedno na drugem mestu glede visokih cen goriv. "V Sloveniji so višje trošarine, obdavčitve in takse CO2, tako da velikih znižanj cen goriv pri nas ne občutimo," pravi sekretar sekcije za promet pri obrtno-podjetniški zbornici (OZS) Bojan Pečnik.

"Če pogledate strukturo cene dizelskega goriva, ki je najbolj uporabno za gospodarska vozila, se je vse dvignilo. Manjših stroškov za prevoznike ni, poleg tega pa morajo prevozniki gorivo plačati v največ 15 dneh, plačilni roki za storitve pa so 60 in več dni," opozarja Pečnik in dodaja, da se zdaj veliko govori o dodatnem centu pri gorivu za pokrivanje stroškov infrastrukture, čemur prevozniki nasprotujejo. "Veliko denarja za ta namen se pobere že pri registracijah in gre v integralni proračun, zato bi morali sredstva za obnovo cest črpati iz tega," pravi.

Zaradi relativno visokih cen goriv pa so številni prevozniki, čeprav nekateri dobijo povrnjene trošarine, že začeli točiti gorivo v tujini, kar po Pečnikovih besedah pomeni manj prihodkov, davkov, pristojbin …

Padec dobrodošel tudi za kmetijstvo
"Vsako znižanje cen omogoča kmetijstvu lažjo pridelavo, ker se znižajo vhodni stroški. To pa pozitivno vpliva na dohodek kmetijskih gospodarstev," pravi Robert Peklaj s kmetijsko-gozdarske zbornice. Analiz o vplivu nižjih cen nafte na slovensko kmetijstvo na zbornici še niso izvedli oz. je zanje še prezgodaj.