"Hitre in kratkoročne protikrizne ukrepe bo treba nadomestiti s takšnimi, ki bodo imeli trajne učinke," je na današnji novinarski konferenci poudaril direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle. Med njimi je naštel pokojninsko reformo, privatizacijo in krepitev konkurenčnosti gospodarstva.

Vasle je opozoril tudi na tveganja in negotovosti, ki vladajo v sedanjih razmerah na svetovnih trgih. Tam bodo na gibanja pomembno vplivali javne naložbe in ukrepi konsolidacije javnih financ ter privatizacija in njena povezava s potencialom za gospodarsko rast. "Odstopanja bi imela kratkoročno relativno majhen vpliv, precej pa bi spremenila dolgoročnejše obete za gospodarsko rast," je opozoril.

Pojasnil je, da se je potencial gospodarske rasti v Sloveniji v zadnjem času več kot prepolovil in je zdaj pod enim odstotkom. To pa je povezano z lastništvom podjetij in bank oz. s kakovostjo upravljanja premoženja, ki bo v prihodnje eden ključnih dejavnikov, ali se bo ta potencial povečal ali ne.

Cenejši bencin pozitivno vpliva na gospodarstvo
Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki je v ozadju okrevanja gospodarstva, so tudi ugodne razmere med cenami. Zadnje zniževanje, denimo, cen nafte že ima pomemben prispevek k slovenskemu gospodarstvu, in to je med 200 in 300 milijoni evrov, je ponazoril. V Sloveniji se je sicer v zadnjih dveh letih močno izboljšala tudi stroškovna izvozna konkurenčnost.

Tudi izvoz je že presegel predkrizno raven in Umar napoveduje, da bo njegova rast letos dosegla pet odstotkov. "Spodbudno je, da se krepi izvoz večjega števila panog, pa tudi njegova geografska porazdelitev kaže, da narašča prodaja blaga v vse večje slovenske trgovinske partnerice," je nanizal. Med naložbami prevladujejo predvsem vlaganja v infrastrukturo na občinski ravni, opaziti pa je tudi rahlo povečanje podjetniških naložb.

Boljša zaposlitvena slika, a velike strukturne pomanjkljivosti ostajajo
Po Vasletovih besedah se je okrepila tudi poraba prebivalstva in izboljšale so se razmere na trgu dela. A kljub temu Umar napoveduje, da se bo število prijavljenih brezposelnih letos nekoliko bolj približalo številki 120.000, kot so napovedovali jeseni.

Po njegovih besedah je rast zaposlenosti značilna za več panog, tako da je okrevanje relativno enakomerno, zato lahko rečemo, da "gre za trajnejše izboljšanje". Vendar je opozoril, da se "soočamo s strukturnimi težavami, ki so večje od povprečja EU-ja in ki so bolj dolgoročne narave" in s katerimi se bo treba v prihodnje resno spoprijeti, če želimo, da se bodo številke na trgu dela opazneje spremenile.

Umar je naredil analizo plačne neenakosti zaposlenih in ugotovil, da se je zmanjšanje mase plač v javnem sektorju zgodilo predvsem s prilagajanjem plač, v zasebnem z zmanjšanjem števila zaposlenih. Plače so se v obdobju 2008 in 2013 relativno najbolj zvišale zaposlenim z nizko izobrazbo, visoko izobraženim, ki praviloma ustvarjajo višjo dodano vrednost, pa nekoliko znižale.