Vlada je razpravo o davčnih predlogih začela v četrtek. Med drugim so predvidene spremembe pri dohodninski splošni olajšavi, obdavčitvi normirancev, cenejšem gorivu za kmete in izdajanju računov. Vlada naj bi predloge potrjevala po današnji obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu.

Člani ESS-ja so po seji pozdravili dialog med socialnimi partnerji, čeprav so pogledi precej različni. Predstavnik vlade, državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je po seji povedal, da so razpravljali tako o rebalansu proračuna, kot o prihodnjih proračunih ter o paketu popravkov davčne zakonodaje.

Povedal je, da pri spremembah zakona o dohodnini ni soglasja, kar so sicer v vladi pričakovali. Dialog pa je po njegovih besedah dobra popotnica za nadaljno obravnavo davčne reforme. Dosegli pa so soglasje glede novel zakonov o trošarinah, o finančni upravi in o davčnem postopku.

Predsednik delodajalcev Marko Lotrič, predsednik združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je izpostavil, da je za gospodarstvo pomembna energetika in cena električne energije.

Tako med drugim pričakuje regulacijo cen električne energije oz. kapico pri 200 evrih. Opozoril pa je na spremembe, ki naj bi doletele s.p.-je normirance.

Sorodna novica Boštjančič: Zaposleni z minimalno in povprečno plačo bodo že drugo leto prejeli višje neto dohodke

"Napore, ki jih vlagamo v trg oz. konkurenčnost med podjetji, podpiramo. Ne moremo najti soglasja pri obrtnih dejavnostih in manjših podjetij storitvene dejavnosti. Upamo, da najdemo rešitve za to kategorijo," je dejal. Glede dohodnine pa je dejal, da so jih pomirila zagotovila, da naj bi se neto izplačila povečala, saj da gre to v prid blažitvi draginje.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so proti predlaganim spremembam pri obdavčitvi normirancev. "Nedopustno je, da vlada spreminja davčno zakonodajo in slabša položaj normirancev v času energetske in vsesplošne draginje. Podjetja sedaj potrebujejo pomoč, da preživijo to krizo, ne pa dodatnih obremenitev," je, kot so sporočili iz OZS, na seji ESS opozoril predsednik zbornice Blaž Cvar. Menil je, da bodo predlagane spremembe vodile v zapiranje podjetij ter povečanje dela na črno in števila socialno šibkih. OZS poudarja, da obdavčitve podjetnika ni moč primerjati z obdavčitvijo plače zaposlenega, in vztraja, da se opravi analiza in se nato rešitve vključi v davčno reformo.

Za gospodarstvo je bila po njegovih besedah sicer najpomembnejša točka energetika oz. novela zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen elektrike in zemeljskega plina. Pozdravljajo v četrtek potrjeni vladni predlog novele tega zakona, po katerem bi se sofinanciranje zvišalo s 30 na 50 odstotkov upravičenih stroškov, so si pa želeli, da bi se prag za vstop v pomoč z dvakratnika zvišanja stroškov za energijo znižal na 1,2- ali 1,5-kratnik, "ampak nam ni uspelo, baje da je tudi evropska regulativa na tem področju močna".

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niso zadovoljni s predlogom novele zakona o pomoči gospodarstvu. Kot so sporočili, je generalni direktor GZS Aleš Cantarutti na seji ESS dejal, da so razočarani, ker je bil delež pomoči s 30 na 50 odstotkov zvišan le pri enostavni pomoči ter ker vstopni prag ni bil znižan na 1,5-kratnik dviga stroškov. Menijo tudi, da bi bilo treba v zakonu črtati izjavo upravičenca glede vključitve dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v končne cene njegovih proizvodov in storitev.

Sindikalna stran meni, da je bil dialog zgledno voden

"Socialni dialog je bil pri zakonu o dohodnini zgledno voden. Veliko naporov je bilo vloženih za iskanje kompromisnih rešitev. Dosegli smo kompromis pri višji splošni olajšavi, pri nadomestilu uporabe lastne opreme na domu in delno usklajevanje davčnih razredov in davčnih olajšav," pa je pojasnil Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam.

Ob tem je dodal, da so socialni partnerji podprli predlog o pomoči gospodarstvu. "Naš predlog je bil, da podjetja, ki bodo prejela državno pomoč, ne bodo odpovedala pogodb o zaposlitvi zaposlenih, ker je ukrep namenjen varovanju delovnih mest," je poudaril.

ESS je namreč obravnaval vladni predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina, ki predvideva dvig pomoči gospodarstvu s 40 milijonov na 86 milijonov evrov, med drugim z dvigom odstotka pomoči subvencioniranja energetskih stroškov s 30 na 50 odstotkov. V shemo pomoči vlada vključuje tudi sektor kmetijstva in ribištva ter zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, izključuje pa finančni sektor.

Socialni partnerji so imeli na mizi tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Kot je povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, je finančni minister Klemen Boštjančič obrvi članov ESS dvignil predvsem z napovedmi glede proračunov za leti 2023 in 2024. "Zdelo se je, da ne napoveduje nič optimističnega," je dejal Štrukelj.

ESS je po njegovih besedah sicer precej časa namenil tudi postopkom za sklenitev dogovora z BiH in Srbijo v zvezi z zaposlovanjem.

Štrukelj, ki trenutno predseduje ESS, je tudi dejal, da bi si socialni partnerji želeli, da bi jim tudi drugi resorji namenili toliko možnosti in prostora za razpravo in predloge izboljšav zakonskih predlogov, kot jim jih je finančno ministrstvo.