Za oglaševalce že dolgo velja, da klasično oglaševanje - radijski, televizijski ali spletni oglasi - ni dovolj, nujna je dodana vrednost, "nekaj več", kar tržno znamko približa ciljnemu potrošniku. S pomočjo novih tehnologij in novih načinov trženja izdelkov ali storitev je možnosti za izvedbo precej.

Do leta 2014 oziroma 2015 na svetu več uporabnikov mobilnega kot klasičnega medmrežja
Robert Farazin in Rok Gregorič iz Double Recalla sta povedala, da je storitev, ki jo ponujajo, prijazen način za to, da se podjetje kupcem približa, mediju pa prek vpletenosti (vpisa dveh besed) namesto plačljivega zidu omogoča brezplačno ponujanje vsebin uporabnikom. Potrošniki tako zgradijo pozitiven odnos do tržne znamke, s tem pa posamezne tržne znamke ključne besede začnejo vpisovati tudi v iskalnike, sta dodala Farazin in Gregorič.

Marketinški pristop, ki se na slovenskih komercialnih televizijah vse bolj uveljavlja, je umeščanje izdelkov (ang. product placement). Medtem ko smo osnovne oblike umeščanja izdelkov "split screen" (slika predvajane vsebine na zaslonu se zmanjša, zraven pa je prostor za sporočilo oglaševalca), postavitev izdelka v vsebino oddaje in prikaz oglaševalskega sporočila v enem izmed kotov zaslona v Sloveniji že videli, pa so smernice na področju umeščanja izdelkov virtualno digitalno umeščanje izdelkov (znamka, oblika, produkt je v oddajo dodan pozneje, digitalno, ko je oddaja že posneta), "second screen" (na delu zaslona se med oglasi predvajajo druge vsebine, na primer z družabnih omrežij, ki so povezane s predvajano vsebino), pa tudi znamčenje zabavnih dogodkov, je povedal Aleš Muhič iz Pro Plusa.

Ker nekatere projekcije kažejo, da bo do leta 2014 oziroma 2015 na svetu več uporabnikov mobilnega kot klasičnega medmrežja, se je tudi Matjaž Možina iz Si.mobila strinjal, da klasično oglaševanje ni več povsem učinkovito, in poudaril, da je prihodnost v mobilnem marketingu. Vendar je ob tem dejal, da zgolj mobilne aplikacije za gradnjo tržne znamke niso dovolj. Meni, da je treba v mobilnem marketingu začeti s kratkimi in večpredstavnostnimi sporočili, ki dosežejo tako rekoč vse, nadaljevati z mobilno spletno stranjo, do katere imajo dostop vsi z mobilnim medmrežjem, končati pa z mobilno aplikacijo, do katere dostopa zgolj omejeno število uporabnikov.

Slovenski start-upi osvajajo digitalni svet
Da je prihodnost v digitalnem, pa so dokazali predvsem predstavniki uspešnih slovenskih start-upov Andraž Logar iz 3FS-ja, Matevž Klanjšek iz Celtre, Gašper Koren iz Zemante in Tomaž Štolfa iz vox.io, ki so med drugim poudarili, da posameznik pri razvoju izdelka ali storitve nikoli ne sme ciljati zgolj na slovenski ali regijski trg. Delovati mora globalno, saj bo le tako uspel, poudarjajo mladi podjetniki. Sami stavijo predvsem na viralni marketing, za katerega pa poudarjajo, da ga ni mogoče kupiti.

Tudi IBM in Dell ne moreta brez družabnih omrežij
Delphine Remy-Boutang iz IBM-a in Hans Molenaar iz Beeckstijn Business School sta med drugim predstavila, kako so se prisotnosti na družabnih omrežjih lotili v IBM-u in Dellu. V IBM-u so sprva ustvarili interni Twitter, Facebook in druga družabna omrežja, zaposlene pa spodbujali, naj čim več komunicirajo prek njih. Ob tem so pripravili tudi usmeritve, po katerih naj se zaposleni ravnajo, šele pozneje pa so svojo interno komunikacijo razširili na ves svet.

Dell je v pojavljanje na družabnih omrežjih prisilila spletna stran Hell Dell (Dell - Pekel), kjer so imeli uporabniki prostor za izražanje svojega nezadovoljstva s podjetjem. Stran je postala zelo znana in v Dellu so bili prisiljeni popraviti svoj ugled, kar so storili z vstopom na družabna omrežja. V obeh podjetjih so tako lahko prisluhnili uporabnikom, njihovim željam, pritožbam in pripombam in najbrž ni odveč dodati, da so bili s tem na obeh straneh zelo zadovoljni.

21. slovenski oglaševalski festival se je končal z Zlato nočjo, kjer so podelili nagrade najboljšim oglasom, oglaševalskim akcijam in agencijam, ter razglasitvijo agencije leta. Za znamko leta je bila drugo leto zapored razglašena znamka Orto, medtem ko je agencija leta postala Luna TBWA. Najboljši produkcijski hiši filmskih oz. radijskih oglasov sta postali Pakt Media in Fi produkcija.