Obama je pozval k večji regulaciji finančnega sektorja, kar bi omejilo rast velikih finančnih ustanov in jim tudi omejilo možnost tveganega poslovanja. To je bil med špekulanti znak za alarm in indeks Dow Jones je v četrtek in petek vsak dan padel za dva odstotka. Njegova tedenska izguba znaša 4,1 odstotka, kar je največ po lanskem marcu, ko se je zaradi znakov, da je gospodarsko okrevanje na poti, začel izjemen vzpon delniških trgov.

"Carry trade" ni več privlačen
Glavno vprašanje je, ali je zdaj končno prišel čas za temeljit popravek, ki ga skeptiki napovedujejo že več mesecev, ali pa se bo borzam tudi tokrat po nekaj negotovih dneh uspelo vrniti na najvišje vrednosti po zlomu banke Lehman Brothers. Znakov, da se bikovsko gibanje končuje, je kar precej. Svetovni delniški trgi so že nekaj časa pregreti in preveč prehitevajo razmere v realnem gospodarstvu. Obrestne mere utegnejo začeti kmalu naraščati, dolar pa se je začel krepiti, s tem pa "carry trade" (strategija, kjer si vlagatelji sposojajo dolarje in vlagajo v bolj tvegane naložbe) izgublja svoj čar.

Ogrožen drugi Bernankejev mandat
S tem težav še ni konec: ker so volivci Massachusettsa v zvezni senat izvolili republikanca, se je v ZDA povečala politična negotovost in zdaj je ogrožen tudi drugi mandat predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja, ki mu je trg zaupal, zato bi bilo dobro, če bi senat potrdil njegov mandat. V zadnjem tednu so vlagatelje preplašile še novice s Kitajske, kjer so zaradi vedno bolj pregretega gospodarstva prisiljeni potegniti zavoro in vedno več dokazov je, kako osrednja banka zaostruje denarno politiko. Nazadnje je za dodatno negotovost poskrbela še Velika Britanija, ki je zvišala stopnjo pripravljenosti pred terorističnimi napadi.

Visok porast indeksa volatilnosti
Tehnična analiza ne vliva upanja, saj so delniški indeksi v ZDA padli pod podporno raven in pod 50-dnevno drseče povprečje, kar je medvedji signal. Indeks volatilnosti, ki mu pravimo tudi indeks strahu, je na Wall Streetu zaznamoval največjo tridnevno rast v skoraj treh letih in je porasel za 55 odstotkov. V drugi polovici tedna niti nekatere odlične objave poslovnih rezultatov niso ustavile prodajnih naročil. Še več, delnice spletnega iskalnika Google so se v petek pocenile za skoraj šest odstotkov. Googlov četrtletni dobiček je bil sicer sijajen, toda nekateri analitiki so pričakovali še višje prihodke. Visoke izgube so ob koncu tedna utrpele tudi bančne delnice in delnice surovinskih podjetij, kot je proizvajalec aluminija Alcoa (-6 %).

Nafta iz dneva v dan cenejša
Padcu delniških trgov so pričakovano sledili tudi surovinski trgi. Lahka nafta, ki je bila pred dvema tednoma na 15-mesečnem vrhu (tik pod 84 dolarji), je zdrsnila pod 75 dolarjev. V torek lahko v Sloveniji pričakujemo pocenitev naftnih derivatov, če seveda vlada ne bo zvišala trošarin. Največje evropske borze so zadnji teden v povprečju izgubile 2,6 odstotka. Tudi v naslednjem tednu je pričakovati nemirno trgovanje. Vodilna evropska gospodarstva so sicer večinoma naklonjena Obamovim načrtom o regulaciji ameriškega finančnega sistema, vendar poudarjajo, da sama ne razmišljajo o podobnih ukrepih in bodo tveganja raje zmanjšala z drugimi ukrepi. Nenazadnje v Evropi niti ni toliko velikih bančnih institucij, za katere bi veljalo načelo "too big to fail".

Mercator zadnji teden pridobil pet odstotkov
Na Ljubljanski borzi je bilo najbolj zanimivo ob koncu tedna, ko je promet s Krko spet presegel milijon evrov. Novomeško podjetje je dan prej objavilo poslovne rezultate lanskega leta. Na ravni skupine je bilo za 951 milijonov evrov prihodkov in 170 milijonov dobička. Na tedenski ravni se je Krkin tečaj znižal za 0,54 odstotka, na 66,60 evra. Po rasti je bil v ospreju Mercator, ki se je v petih dneh podražil za 5,2 odstotka, na 165,8 evra. V četrtek so našega trgovca obiskali potencialni kupci 21-odstotnega deleža, ki ga prodajajo banke. Slovenski borzni indeks je v vsem tednu izgubil le tri točke, kar je zelo ugodno glede na negativna gibanja v tujini.