Gradbena dela so namreč posledica povečanega vlaganja v javno infrastrukturo z evropskimi sredstvi. K povečanju je v prvih mesecih letos prispevala tudi sanacija posledic žleda.

Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji je bila tako v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 40 odstotkov, v EU-ju pa za 2,6 odstotka. Kot so navedli v statističnem uradu, je bila pri tem rast vrednosti opravljenih gradbenih del na stavbah v EU-ju 7,8-odstotna, v Sloveniji 6,2-odstotna, na gradbenoinženirskih objektih pa je bila v EU-ju 2,7-odstotna, v Sloveniji pa kar 57,4-odstotna.

Manj del na stavbah, več na gradbenoinženirskih objektih
Deleži vrednosti opravljenih gradbenih del glede na vrsto gradbenih objektov so se v Sloveniji v zadnjih letih močno spremenili. Medtem ko je bilo v letu 2006 na stavbah opravljenih 54,4 odstotka vrednosti gradbenih del, na gradbenoinženirskih objektih pa 45,6 odstotka, se je od leta 2011 precej več del opravilo na gradbenoinženirskih objektih. V letu 2013 se je tako na stavbah opravilo samo še 36,4 odstotka vrednosti vseh gradbenih del, na gradbenoinženirskih objektih 63,6 odstotka.

Lani manj gradenj le v Grčiji in na Cipru
Lani se je po navedbah statistikov manj kot v Sloveniji, ko je bila vrednost opravljenih gradbenih del za 31,3 odstotka nižja od povprečja v EU-ju, gradilo le v Grčiji in na Cipru. Najvišje vrednosti opravljenih gradbenih del pa so medtem ustvarili v Estoniji, Latviji in Litvi. Aprila letos je bila rast najbolj izrazita v Sloveniji, v Španiji in na Portugalskem, najbolj je upadla na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem.

Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe se je v Sloveniji lani po šestih letih upadanja zvišalo, v prvih mesecih letos pa se je v medletni primerjavi spet nekoliko znižalo. Nad dolgoletno povprečje se je dvignil kazalnik zaupanja v gradbeništvu. Njegova vrednost je bila junija za 4 odstotne točke nižja kot maja, od dolgoletnega povprečja od leta 2002 do leta 2013 pa je bila višja za 11 odstotnih točk.