Tomaž Štih, eden izmed organizatorjev februarskega protesta zaradi novele, je za MMC pojasnil nadaljnje korake nasprotnikov novele zakona o graditvi objektov. Vlada je namreč prejšnji teden potrdila omenjeno novelo, po kateri bo v lastni režiji dovoljena samo gradnja objektov do velikosti 30 kvadratnih metrov. O noveli bo zdaj odločal še DZ.

Pred časom ste pred DZ-jem organizirali protest proti tej noveli. Zanima me, ali načrtujete zdaj še nadaljnje proteste?

Z opozorilnim shodom vlade očitno nismo prepričali. Morda pa smo koga drugega. Dokler novela ni sprejeta, je napore smiselno vlagati v prepričevanje tistih, ki naj bi jo sprejeli, in tistih, v imenu katerih naj bi jo sprejeli.

Vlada je izvršilna, in ne zakonodajna oblast in njen blagoslov ni jamstvo, da bo nekaj postalo zakon. Razen če se izkaže, da imamo v parlamentu koalicijo thalerjev iz thalerjev in za thalerje. Če bo novela sprejeta, ne izključujemo nobenih demokratičnih sredstev, vključno s protesti.

Načrtujete še kakšne druge korake? Premišljujete morebiti o referendumu o tej noveli?

Pripravljamo pobudo za ustavno presojo, saj določila o prepovedi gradnje v lastni režiji kršijo številne svoboščine. Posegajo na področja ustavnih kategorij svobodne gospodarske pobude, lastnine, zasebnosti in primernega stanovanja. Povrhu pa se uvaja kazenski pregon benignega početja brez očitnih škodljivih posledic za družbo.

Vzpostavljamo tudi dežnik za nekakšno civilno odporniško gibanje, široko koalicijo iniciativ ne glede na njihov ideološki pedigre. Norost te novele združuje tradicionalne idejne tekmece. Pri njej ni nobene razlike med liberalci in socialisti - vsi smo proti.

Referenduma pa v Sloveniji še nobeni navadni skupini državljanov nikoli ni uspelo doseči. Do zdaj so jih razpisovale le velike in vsaj deloma državno ali zakonsko financirane interesne skupine z milijonskimi proračuni - npr. sindikati in študentske organizacije. Dokler nas ne bo zadosti, o tem ni realno razmišljati, imamo zvezane roke.

Novela za kršilce predvideva kazni od 500 do 1.200 evrov. Če bi se kdo odločil tvegati in si hišo zgraditi s pomočjo prijateljev, pa mu inšpekcija ne bo mogla odrediti, naj objekt podre. Bodo pa vašem mnenju mnogi rajši plačali globo oz. kazen in sami zgradili objekte, namesto da bi najeli gradbenike?

Jasno, saj je globa mnogo nižja od stroškov. Vlada skuša iz dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, ki večinoma temelji na ročnem delu, na silo narediti dejavnost z visoko dodano vrednostjo. To je utopistični eksperiment. Ljudje bodo tisto, kar znajo narediti sami in kar se jim izplača narediti sami, še naprej delali sami. Mnogo hujšim totalitarnim sistemom jim jih ni uspelo prevzgojiti.

Težava namreč ni v njih. Težava je država. Razlika v ceni nastane zaradi previsokih obdavčenj storitev in dela gradbincev. In zaradi posegov politike v gospodarstvo.

Imamo v Sloveniji preveč gradbenih podjetij in vlada s to novelo zgolj umetno ohranja pri življenju gradbena podjetja, ki na trgu ne morejo preživeti?

Omenil sem učinek posegov politike v gospodarstvo. Gradnja je bila v Sloveniji od nekdaj pretežno v domeni države. Polovico vsega porabljenega denarja v panogi je davkoplačevalskega. Ta gmota je prek politično sponzoriranih kartelnih dogovorov v preteklosti omogočala maksimalne zaslužke z minimalnimi vložki in zato nihče ni vlagal v svojo konkurenčnost.

Zdaj, ko je državi zmanjkalo denarja, želi minister za finance Franc Križanič prevaliti financiranje tega predimenzioniranega sektorja na zasebne kupce. Vendar pa v Sloveniji vlada ogromen razkorak med kupno močjo večine ljudi, tj. nenišnimi kupci stanovanj, in graditelji. Denarja, ki si ga želi država angažirati, preprosto ni.

Trg bo znova pognal šele drastičen padec cen stanovanj. Tako preprosto je to. Ko si bo stanovanje lahko privoščil par z dvema povprečnima plačama, se bo delalo veliko posla. Dotlej pa ni te sile, ki bi dolgoročno lahko preprečila propad tistih, ki bodisi ne znajo ali pa zaradi birokracije ne morejo graditi ceneje.