Direktorica Statističnega urada RS Irena Križman je povedala, da bi različne ocene in primerjave z grško statistiko, ki jih je zasledila v zadnjem času, lahko povzročile padec bonitetnih ocen Slovenije. Ob tem je povedala še, da Statistični urad RS pripravlja podatke na podlagi pravil, ki sta jih določila Evropski statistični urad in Evropska komisija in so enaka za vse države Evropske unije, zato so podatki lahko primerljivi.

Sektor država in pravne osebe pod nadzorom države ločeni
Stane Vencelj, vodja sektorja za analize, metodologijo in bilance javnega financiranja na ministrstvu za finance, je pojasnil razliko med sektorjem države in širšim javnim sektorjem. V sektor države spadajo štiri blagajne javnega financiranja, to so državni proračun, proračuni občin, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Sem spadata tudi Sod in Kad, vsi javni zavodi, skladi in agencije. Vse omenjene enote morajo bilance, svoje prihodke in odhodke vključevati v bilanco sektorja države.

V širši javni sektor pa spadajo še nefinančne in finančne družbe pod javnim nadzorom. Nefinančne družbe so javna podjetja, gospodarske družbe, ki so v pretežni lasti države, kot je na primer Dars, Slovenske železnice, Telekom Slovenije, med finančne družbe pa spadajo banke, zavarovalnice in druge finančne družbe, ki so v pretežni lasti države, je dejal Vencelj.

Dolg sektorja država je leta 2009 znašal 12,51 milijarde evrov oziroma 35,4 odstotka BDP-ja. Ocena za lani (dokončnih podatkov še ni) je 13,56 milijarde evrov oziroma 37,9 odstotka BDP-ja, napovedi za prihodnji dve leti pa sta 15,68 in 15,59 milijarde evrov oziroma 42,1 in 39,9 odstotka BDP-ja. Skupaj z dolgom pravnih oseb zunaj sektorja države s poroštvom in jamstvom Republike Slovenije je leta 2009 tako znašal 19,65 milijarde evrov oziroma 55,6 odstotka BDP-ja, lani pa po predhodnih ocenah 20,94 milijarde evrov oziroma 58,5 odstotka BDP-ja.

Če pravna oseba tri leta ni sposobna plačevati dolga, ta pade pod sektor država
Vencelj ob tem opozarja, da dolgovi omenjenih pravnih oseb padejo v sektor države le, če pravna oseba trikrat zapored ni sposobna plačevati obveznosti. Glede na pretekle unovčitve garancij (leta 2009 jih je bilo za 1,07 milijona evrov, lani pa po ocenah 8,15 milijona evrov) Vencelj ocenjuje, da nevarnost, da bi ta dolg prišel pod okrilje sektorja država, ni velika. Po pojasnilih Andreja Flajsa s sektorja za nacionalne račune na Statističnem uradu RS, obstaja možnost, da dela terjatev Dars tudi v prihodnje ne bo sposoben plačevati. V tem primeru sta mogoča dva scenarija: banke, ki so Darsu dale posojila, bodo sredstva terjale iz proračuna, lahko pa Dars vnaprej sporoči svoje težave pri odplačevanju dolgov in država mu da garancijo za novo reprogramiranje posojil, kar pa se je po Flajsovih besedah v preteklosti že zgodilo. Darsova posojila pod državnimi garancijami sicer znašajo tri milijarde oziroma devet odstotkov BDP-ja.

Strokovnjaki so pojasnili tudi računanje podatkov o dolgu in primanjkljaju sektorja država v skladu z evropskim sistemom računov iz leta 1995 (ESA 1995). V t. i. maastrichtski dolg so vključene vse štiri blagajne javnega financiranja, javni zavodi, agencije in skladi, Sod, Kad, DSU, Slovenska turistična organizacija, Rudnik Žirovski vrh, Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Podjetja, ki so pod javnim nadzorom, sem ne spadajo. V dolg sektorja država je vključen dolg vseh enot sektorja država do drugih institucionalnih sektorjev, vključno s tujino, izvzete pa so zadolžitve med posameznimi enotami sektorja država. Podatki o maastrichtskem dolgu se tako razlikujejo od podatkov o dolgu centralnega proračuna, ki jih objavlja ministrstvo za finance, saj vključuje tudi dolg vseh preostalih enot države na centralni in lokalni ravni ter skladov socialne varnosti.