Zaradi časovne stiske, v kateri je bila banka KBC, smo dobili delež po izjemno ugodni ceni, je dejal finančni minister Janez Šušteršič. KBC je moral zmanjšati svoje naložbe do konca leta, nizka cena pa je, tako Šušteršič, tudi rezultat pogajalskega procesa.

Plačilo bo izvedeno prihodnje leto, ko bo svoje mnenje podal tudi urad za varstvo konkurence, po umiku predstavnikov KBC-ja iz uprave pa se odpira tudi možnost za kakovostnejše vodenje banke. Šušteršič je tudi poudaril, da KBC skupaj z državo ni dobro upravljal NLB-ja, zato je tudi izgubil 500 milijonov evrov.

Cena, za katero sta se dogovorila največja delničarja, po mnenju Šušteršiča ne bi smela vplivati na tržno vrednost delnic banke, ki je ocenjena na 37 evrov. V procesu pogajanj z morebitnimi kupci pa bo na ceno vplivalo tudi pričakovanje države, da NLB vrača pomoči.

Zato finančni minister ne pričakuje, da bo država s samo prodajo lastniškega deleža NLB-ja kar koli zaslužila oziroma dobila povrnjen delež sredstev, ki jih je v banko vložila. Prav tako Šušteršič ni želel ugibati, ali bo vztrajanje koalicijskih partnerjev pri zadržanju 25-odstotnega lastniškega deleža kakor koli vplivalo na iskanje kupcev.

NLB mora prodati nestrateški kapital
Pred jutrišnjo skupščino NLB-ja je Šušteršič pojasnil, da je nadzorni svet ocenil, da bo banka potrebovala dodaten kapital, država pa bo kot lastnica na skupščini zagovarjala stališče, da dokapitalizacija ni potrebna, zato od banke pričakujejo čimprejšnjo prodajo nestrateškega kapitala, predvsem stanovanj in deležev v nekaterih podjetjih.

"Po našem mnenju banke ne obstajajo za to, da bi bile lastnice podjetij, temveč da jim denar posojajo." Pri tem je Šušteršič dejal, da so ti deleži posledica zavarovanj kreditov in ne strateških naložb, zato meni, da bi banke te deleže morale čim prej prodati.

Od NLB-ja tudi pričakujejo nek jasen časovni načrt zapiranja podružnic v tujini, kjer se je po mnenju Šušteršiča dogajalo največ slabih praks. Banka bo morala tudi znižati stroške, saj je NLB po bilanci stroškov in prihodkov "zelo neučinkovita banka". Ko bo banka, zahvaljujoč državni pomoči, enkrat dobičkonosna, pa Šušteršič pričakuje, da bo to pomoč začela vračati, kar je običajna evropska praksa.
Prenos slabih terjatev bo lažji
Hkrati potekajo tudi priprave na prenos slabih terjatev na t. i. "slabo banko," ki ga je po mnenju Šušteršiča mogoče izpeljati v treh mesecih. Dokapitalizacijo pa bi izvedli šele po prenosu teh terjatev, v roku pol leta, saj bi tedaj imeli možnost izpeljati zadnjo dokapitalizacijo pred dokončno prodajo državnega lastniškega deleža v NLB-ju. Šušteršič pričakuje, da bo do konca prihodnjega leta že jasneje, kako bo potekala dokončna prodaja NLB-ja.

Z očiščenjem slabih terjatev bo NLB po mnenju Šušteršiča postal privlačnejši za tuje vlagatelje. "Po uveljavitvi zakona o slabi banki lahko začnemo neformalnei pogovore z vlagatelji," je povedal Šušteršič, ki je tudi prepričan, da lahko spodbudijo interes vlagateljev. Vendar je še prezgodaj, da bi ocenili dejanski interes morebitnih vlagateljev.

Poleg NLB-ja bosta na slabo banko terjatve prenesli še banka NKBM in Abanka, glede drugih bank pa Šušteršič odgovarja, da je treba ugotoviti, ali izpolnjujejo z zakonom predvidena merila za vključitev v sistem pomoči prek slabe banke.

Dokončen umik KBC-ja
Belgijska finančna skupina KBC bo tako popolnoma izstopila iz lastniške strukture NLB-ja in izpolnila strateški načrt, ki ga je uskladila z Evropsko komisijo v novembru 2009. KBC se je namreč tedaj zavezal, da bo odprodal svoj delež v NLB-ju, saj ta ni veljal za strateško naložbo.

Na ministrstvu za finance pravijo, da je nakup KBC-jevega deleža za državo zanimiv zato, ker bo tako lahko učinkoviteje iskala novega dolgoročnega partnerja v NLB-ju. Svoje odstopne izjave so posledično podali tudi člana nadzornega sveta NLB-ja John Hollows in Riet Docx ter član uprave NLB-ja Guy Snoeks, ki s svojih funkcij v NLB-ju odstopajo z zadnjim dnem letošnjega leta.

Dokončna izvedba dogovora med RS in KBC-jem naj bi bila predvidoma izpeljana na začetku leta 2013, saj mora svoje mnenje podati tudi Urad RS za varstvo konkurence.

KBC-jevo desetletje v NLB-ju
Belgijska finančna skupina KBC je v lastniško strukturo NLB-ja vstopila leta 2002 in sprva pridobila 34-odstotni lastniški delež. Neuradno je tedaj kupnina znašala 97 milijard tolarjev oziroma 156,5 evra za delnico. Z delničarskim sporazumom se je KBC zavezal, da ne bo povečal svojega deleža do leta 2005.

Po razlagi finančnega ministrstva je leta 2006 postalo jasno, da obstajajo velika razhajanja med pogledi tedanje uprave NLB-ja in drugimi večjimi lastniki glede dolgoročnega razvoja banke in vloge KBC-ja pri tem.

KBC se je zato odločil, da naložbo v NLB-ju ovrednoti le kot finančno naložbo in da dolgoročno ne namerava ostati v lastniški strukturi banke. V strateškem načrtu, ki je bil dogovorjen z Evropsko komisijo, so pri KBC-ju leta 2009 naložbo v NLB-ju označili za odprodajo.

KBC je imel po dokapitalizacijah NLB-ja, v katerih ni sodeloval, nazadnje v lasti 22 odstotkov delnic NLB-ja. Preostale delnice so v neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije in manjših delničarjev. Ker je po mnenju slovenske vlade NLB sistemska banka, je vlada zelo zainteresirana za nadzor nad procesom iskanja novega strateškega partnerja. Po pojasnilu finančnega ministrstva je bila zato sprejeta ponudba KBC-ja za odkup njegovega deleža v NLB-ju.