320 milijonov je prispevala država, 61 milijonov pa sta, kot je znano, dodala državna sklada Kad in Sod, ker je belgijski KBC v petek odpovedal sodelovanje pri dokapitalizaciji. Zeleno luč za začasno reševanje naše največje banke je danes Evropska komisija le prižgala, a mora Slovenija v šestih mesecih poiskati dokončno rešitev.

Požar - bolje rečeno nenaden odstop KBC-ja od dokapitalizacije naše največje banke - sta za zdaj pogasila državna sklada Kad in Sod. Po današnji izredni seji nadzornikov in skupščine skladov je prvi na račun NLB-ja že nakazal 33, drugi pa 28 milijonov evrov. Ta vložek je bil nujen, saj država brez njega ne bi mogla izdati hibridnih obveznic Coco in tako NLB ne bi pravočasno dobil kapitalske injekcije.

V NLB-ju so si tako za trenutek lahko oddahnili, denar so namreč prejeli, še pravočasno. A že ta teden javnost pričakuje rezultate skrbnega pregleda, ki naj bi pokazal, kakšna je dejanska luknja v NLB-ju in njenih hčerinskih družbah. Za boljše poslovanje NLB-ja naj bi poskrbel tudi nov nadzorni svet. Jutri bo znano, kdo bo njegov predsednik.

Z vložkom se je seveda spremenila tudi lastniška struktura banke. Ker sta denar zagotovila le sklada, se je njun delež povzpel na 19 odstotkov. Delež države in KBC pa se je znižal za pet oziroma 3 odstotne točke. Lastniški delež KBC-ja je tako le še 22 odstotkov, kar pomeni, da nima več pravic, ki sledijo iz Zakona o gospodarskih družbah. Ministrstvo za finance bo tako v naslednjih tednih skušalo ugotoviti, ali ima KBC sploh še interes ostati v NLB-ju.

Vesna Zadravec, Dnevnik, TV Slovenija