Najbolj vroč dan v Bruslju v tem letu je po vroči nogometni poslastici dobil še nočni politični podaljšek. In dogovor o tem, da bosta kupovanje obveznic držav in pomoč za dokapitalizacijo bank v EU-ju bistveno lažje dostopna.
Mehanizmi, s katerimi skuša evrsko območje dati vtis, da ima dovolj sredstev za preprečitev kolapsa evrskega območja ali katere izmed držav, bodo zdaj prožnejši. To, takole čez palec, dejansko pomeni, da državi, ki bo želela za poplačilo svojih težav pridobiti skupna sredstva, ne bo treba nujno podpisati predaje politične volje trojki posojilodajalcev, kot je bilo do zdaj. Vseeno je povsem jasno, da bo za uporabo sredstev iz stalnega mehanizma za pomoč še naprej potrebno soglasje vseh. Čeprav gre dejansko le za malenkosten premik, pa je vseeno simbolno sporočilo povsem jasno.

V noči na petek je kanclerka Merklova dobila prve jasne slike o tem, kaj "na terenu" pomeni sprememba v Elizejski palači. Uradni konec Merkozyja. Izkupiček je bil očitno kar dober, saj se vrstijo pozitivne ocene. Celo bonitetna agencija Fitch je zapisala, da je zasedanje "preseglo njihova pričakovanja, pa čeprav so bila ta nizka". Kdo pravi, da nimajo smisla za humor! Pri Fitchu menijo, da gre za pozitiven premik pri olajšanju pritiska.

Predvsem gre za Španijo in Italijo, ki sta v noči na petek poskrbeli za finale pred finalom. "Vzdržni sever in razpuščeni jug" tako ostajata vsak zase, prvič v zadnjih dvajsetih (s kakšnim več ali manj) kriznih zasedanjih voditeljev pa se zdi, da jo je bolje odnesel jug. A zgodba nikakor še ni končana, zdaj se šele začenja razprava o podrobnostih. In vemo, kje se skriva hudič. Poleg tega je odprta pot za poglobitev združevanja na več področjih. Že tako fiskalni pakt (konec koncev pa tudi že zdaj veljavna pravila Evropske unije) prinaša delno prepuščanje suverenosti pri fiskalnih politikah, v prihodnje se napoveduje še predajanje pristojnosti na drugih področjih, ki jih zajema evropska monetarna unija.

Kdo je zmagal?
Največkrat postavljeno vprašanje. Francoski predsednik Francois Hollande je v slogu zmagovalca dal vedeti, da zmagovalcev in poražencev v tej noči ni bilo. A dejstvo je, da je nemška kanclerka popustila in da jo v nemškem tisku označujejo za poraženko. Po zasedanju je poudarila, da pri pogojevanju in nadzoru, ki bo očitno ključni del tovrstnega mehanizma v prihodnje in že prinaša zametke bančne unije evrskega območja, ni nikakršnega popuščanja in da pomoč ostaja odvisna od ustreznih ukrepov za ureditev javnih financ. Tudi Hollande je v Bruselj prispel z napovedjo resnih rezov v javnem sektorju. Dobil je sicer pakt za rast, ki pa sledi nemški logiki in ne predvideva izdatnejšega zadolževanja, temveč predvsem uporabo evropskih in naložbenih sredstev.

Vodja liberalcev v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt je zapisal, da so odločitve zasedanja Unije prinesle nekaj mesecev premora, ki bi jih morali izkoristiti za dokončen obračun s krizo z ustanovitvijo fiskalne unije in s poenotenjem dolga. Čeprav razprava o krepitvi evropske povezave morda že ustvarja vtis, da je poenotenje dolga pred vrati, pa ne bi smeli biti preveč optimistični. Evrske obveznice? Poskusite znova. Ne v Angelinem življenju.

Včeraj je svoje življenje nanje vezal tudi finančni minister Wolfgang Schäuble, ki si evrskih obveznic brez skupne odgovornosti in brez skupnih finančnih politik vsekakor ne želi. Prinaša tokratno zasedanje voditeljev Unije novo smer ali je samo rahel premik? Merklova morda popušča le tam, kjer ne boli?

Iz Bruslja za MMC, Matjaž Trošt