Španske banke so pomagale napihovati nepremičninske balončke, zdaj jih bo morala reševati država. Bonitetna agencija Fitch, ki je v četrtek zvečer znova znižala boniteto Španije, je dala vedeti, da bi 60-milijardna finančna injekcija španski javni dolg v naslednjih dveh leti pol približala 100 odstotkom glede na BDP. Že zdaj se država, ki že lep čas izvaja reforme, varčuje, spopada s težavami; pomoč bankam bi Madrid izčrpala, pravijo poznavalci. Zato je vprašanje mednarodne pomoči v zraku.

Podobna je bila odločitev Irske jeseni 2010, ko je ta država za pomoč bančnemu sektorju dobila program pomoči, vreden 85 milijard evrov. Pomembna razlika je v tem, da Španiji, kot kaže, ne bo treba sprejemati dodatnih varčevalnih ali reformnih ukrepov, saj so že trenutni očitno izrazito težavni. Uničevalni. Španija se obenem sooča s skorajda 25-odstotno brezposelnostjo. Ta statistični podatek ne potrebuje dodatne razlage. Morda le dopolnilo, da bo očitno Španija tudi v letu 2013 soočena z recesijo. Madrid naj bi sicer sredstva dobil iz zdajšnjega začasnega mehanizma za pomoč EFSF, kar ne bi dodatno obremenilo proračunov držav z evrom.

Trije meseci za rešitev
A vrnimo se na začetek. Po besedah predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa gre pri evropskem okviru za reševanje bank za predloge, s katerimi bi radi preprečili ponovitev dogodkov po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ko so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskih evrov. Barroso je dejal, da so prav tako "bistven korak k bančni uniji v EU-ju in bodo prispevali k večji odgovornosti bančnega sektorja ter povečali stabilnost in zaupanje v EU v prihodnosti".

Kaj je torej sredi tedna počel komisar za notranji trg Michel Barnier? Dobro vprašanje. Nekateri tovrstnim prijemom pravijo spin, drugi preusmerjanje pozornosti. Da ne bo pomote. Priprava nabora možnih ukrepov za prihodnost je nujna. A kriza je tu. Je zdaj. In vsaj v evrskem območju nima več veliko zveze s skupino Lehman Brothers. Ukrepi, ki jih sprejema Unija, pač še niso za zdaj. Težko se je ne strinjati z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki pravi, da je kriza nastajala več let in da bo trajalo, preden bodo razmere urejene.

A slišimo tudi besede Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Josepha Stiglitza, ki je med tednom ponovil besede vlagatelja Georgea Sorosa, da se evropski voditelji še ne zavedajo, kako globoka je kriza, v katero so zabredli, in da imajo morda še manj kot tri mesece časa, da popravijo napake.

Prav nemško kanclerko v zadnjih dneh, tednih zaradi nefleksibilnosti številni označujejo kot osrednjo težavo. Podobno kot so v Londonu zavrnili še vsakršno vsaj približno omejevalno ureditev evropskega finančnega sistema, najsi bo to pristop k bančni uniji ali preprosteje o davku na finančne transakcije, tako v Berlinu zavračajo vsakršno možnost popuščanja pri varčevanju ter glede (vsaj delnega) poenotenja evrskega dolga. A Španiji so pripravljeni pomagati. Si predstavljate, eno največjih evropskih gospodarstev je trenutno za Fitch na isti ravni kot Kazahstan.

Iz Bruslja za MMC,