K sreči so se - ob številnih drugače mislečih - Grki odločili primerno. Prosim, opazite sarkazem. Vsakršna nadaljnja razprava o tem, kaj bi se zgodilo, je zdaj potisnjena v ozadje. V ospredju pa so poskusi grške vlade, da dokaže svojim volivcem, da dejansko imajo možnost lastne, svobodne politične volje.

Grčija odvisna od milost in nemilosti tujine
V kar ne moremo biti povsem prepričani, saj je očitno, da je trenutno grška realnost precej odvisna od milosti in nemilosti tujine. Ali si Grčija lahko obeta kakšno nagrado za pravilno odločitev na volitvah? Recimo da, a ta nagrada še zdaleč ne bo samo sladka.

Tudi denimo Francija, kjer je pred volitvami Francois Hollande veliko govoril o pravičnosti in o potrebi po okrepitvi manjkajočega dela evropskih gospodarskih politik ter ukrepov za zagon rasti in zaposlovanja, je zdaj dokaj tiho.

Moscovici: Grčija mora spoštovati zaveze
Francoski finančni minister Pierre Moscovici je v četrtek na zasedanju ministrov evrske skupine v Luksemburg poudaril, da je treba zaveze, ki jih je Grčija dala, spoštovati. Pri čemer pa je, skladno z obljubljenimi politikami, sklenil, da je treba Grčiji pomagati pri spodbudah za rast.

Večjih sprememb tako ni pričakovati, grški izhod iz evrskega območja pa naj bi bil za zdaj vsaj preložen, če ne izključen. Bankrot pač ne, saj je odvisen od nadaljnjega financiranja države. To pa je odvisno tudi od grškega uveljavljanja dogovorjenih ukrepov. Do zdaj je pomoč po obrokih z nanje pritrjenimi varčevalnimi ukrepi učinkovala za odpravo glavobola, medtem ko se virusi in bacili, ali kar koli že, še naprej zabavajo.

Grški primer je poučen
Španija, ki ji je evrska skupina obljubila do 100 milijard evrov pomoči, se zanjo v dveh tednih ni mogla odločiti. Nedvomno tamkajšnja vlada ve, da sredstva za rešitev bank pomenijo težke in nadzorovane ukrepe.

Dobra stran grškega primera je, da je zelo poučen. Ko se država enkrat znajde v primežu mednarodne pomoči, je za politike prepozno, saj so pravila začrtana, primeri Portugalske, Irske in Grčije pa vsem na ogled.

Pričakovanja pred zasedanjem voditeljev EU-ja
Zdaj sicer neučakani trgi čakajo na to, kaj bo prineslo zasedanje voditeljev Unije prihodnji konec tedna v Bruslju. Medtem ko Nemčija vztraja pri poti fiskalnega pakta, Francija želi tudi takojšnje učinkovite ukrepe, ki bi preprečili širitev krize in omilili pritisk na Španijo ali Italijo. V tem smislu se omenja prožnejša vloga Evropske centralne banke, čemur pa v Berlinu (pa tudi drugje v severnem delu EU-ja) niso naklonjeni. Skupne evrske obveznice so očitno dolgoročni projekt.

Včeraj je francoski predsednik Hollande dejal, da nikakor šele čez deset let. Osnutek pakta za rast in zaposlovanje, ki naj bi ga voditelji Unije potrdili v Bruslju, na prvi pogled tega ne prinaša. Naj bi pa razprava o nadaljnjem povezovanju evrskega območja - tudi v smislu nadzora, bančne in fiskalne unije - dala nekakšne približne okvire, kaj lahko pričakujemo.

Kakšen bo pakt za rast?
Pakt za rast bo predvidoma potrdil pravilnost trenutne varčevalne usmeritve in dal vedeti, da brez konsolidacije javnih financ ni podlage za trajno in zdravo rast ter krepitev zaposlovanja. Trenutno pakt še nima ovrednotene dokončne vrednosti. Merklova pravi, da bi lahko predstavljal 1 % BDP-ja evrskega območja.

Omenjajo se krepitev Evropske investicijske banke, prerazporejanje evropskih sredstev in projektne obveznice. Včeraj je po srečanju z nemško kanclerko in italijanskim ter španskim premierjem francoski predsednik Hollande dejal, da "mora Evropski svet pokazati napredek pri ustvarjanju zaupanja v evrskem območju in v Evropi". Voditelji pa naj bi se po njegovih besedah dogovorili o načrtu za nadaljnje evropsko povezovanje. Počakajmo.

Iz Bruslja za MMC,