Morebitni "ne" potrebnim prilagoditvam pokojninskega sistema bi po navedbah Sveta banke Slovenije, osrednjega organa nadzornika bančnega sistema, srednje- in dolgoročno povzročil razhajanje med obveznostmi za pokojnine in zmožnostjo zagotovitve ustreznih javnofinančnih sredstev, kar bi povzročilo nadaljnje naraščanje javnega dolga, ki se je od izbruha finančne in gospodarske krize že skoraj podvojil.

Ob zavrnitvi pokojninske reforme bi se, opozarja Banka Slovenije, močno znižala zmožnost države pri izvajanju potrebnih strukturnih reform in nujni konsolidaciji javnih financ. Kot pravijo, bi se verjetno zato poslabšala tudi bonitetna ocena države in s tem zvišale obrestne mere za zadolževanje v tujini. Tako bi se poslabšal dostop do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih za državo, banke, podjetja in posameznike, kar bi znižalo konkurenčnost in gospodarsko rast, so prepričani.

"Slovenija med bolj izpostavljenimi zaradi staranja prebivalstva"
V Svetu Banke Slovenije opozarjajo, da je Slovenija med bolj izpostavljenimi državami zaradi staranja prebivalstva in da ima visoko pričakovano rast izdatkov za zdravstvo in pokojnine. Brez prilagoditev v pokojninskem sistemu je po njihovih predvidevanjih zato mogoče pričakovati, da bodo v prihodnje potrebni strožji ukrepi, saj drugače ne bo mogoče zagotoviti sredstev za pokojnine v sedanjem obsegu.

Če se bo to zgodilo, pa bi morali biti ti strožji ukrepi usmerjeni v zajezitev proračunskih izdatkov. Povečevanje davčnih obremenitev in prispevkov bi namreč po prepričanju sveta še dodatno poslabšalo konkurenčnost in možnosti za okrevanje gospodarstva, ki so ga krizne razmere močno oslabile.