Svet ECB-ja je od julija 2022 do lanskega oktobra v rekordnem ciklu zaostrovanja denarne politike desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere. Od takrat naprej jih je puščal nespremenjene in tako je bilo tudi danes.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa se ni premaknila s štirih odstotkov in s tem z najvišje ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Se je pa v zadnjih tednih vse bolj okrepilo prepričanje, da bo obrat v denarni politiki sledil že prvi četrtek v juniju, ko se bodo člani osrednjega organa evrske denarne politike sestali naslednjič. Na možnost skorajšnjega znižanja obrestnih mer je v današnji izjavi po seji nakazal tudi osrednji organ evrske denarne politike.

Svet ECB-ja tako meni, da so osrednje obrestne mere za evrsko območje na ravni, na kateri veliko prispevajo k sedanjemu procesu zniževanja inflacije. Do zdaj so v svetu uporabljali izraz "znatno prispevajo". V svetu ob tem še naprej zagotavljajo, da bodo s prihodnjimi odločitvami zagotovili, da bodo obrestne mere ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo treba.

"Če bi s svojo posodobljeno oceno inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike dobil dodatna zagotovila, da inflacija vzdržno upada proti ciljni vrednosti dveh odstotkov, bi bilo primerno, da zniža sedanjo raven restriktivnosti denarne politike," so navedli v svetu. Junija bodo sicer znane najnovejše napovedi ECB-ja za inflacijo in gospodarsko rast.

Svet ECB-ja ob tem vztraja pri uveljavljeni dikciji, da bodo o ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike tudi v prihodnje odločali na podlagi podatkov na vsaki seji posebej.

Svet je sicer v izjavi po zasedanju dejal, da se je zniževanje inflacije v evrskem območju – ta je marca dosegla 2,4 odstotka – nadaljevalo, k čemur je največ prispevala nižja inflacija v skupinah hrane in blaga.

Večina meril osnovne inflacije po mnenju sveta upada, rast plač se postopno umirja, v podjetjih pa dobički absorbirajo del višjih stroškov dela. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje. "Vseeno so domači cenovni pritiski močni in v skupini storitev vzdržujejo visoko inflacijo," so dodali v Frankfurtu.

Vasle: Nadaljnji koraki odvisni od aktualnih razmer

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je po zasedanju Sveta ECB dejal: "Zadnji podatki kažejo, da se je v evrskem območju v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala stagnacija ekonomske aktivnosti, inflacija pa se še naprej postopoma znižuje. Ker trenutna raven ključnih obrestnih mer ECB-ja pomembno prispeva k zniževanju inflacije k dveodstotnemu cilju, smo se člani Sveta ECB odločili, da jih ohranimo nespremenjene. Naši nadaljnji koraki pa bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer. Pri tem ostajajo ključne naše prihodnje analize inflacijskega izgleda, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. Če bodo te utrdile našo oceno, da se inflacija vzdržno približuje cilju, bi to pomenilo, da bodo razmere primerne za začetek rahljanja restriktivno naravnane denarne politike."

Lagarde: Počakati bo treba na junijske podatke

Predsednica ECB-ja Christine Lagarde, ki je že po marčni seji izjavila, da bo svet bistveno več o vzdržnosti zniževanja inflacije vedel junija, je tokrat na novinarski konferenci najprej poudarila uveljavljeno stališče sveta, da se ne zavezuje vnaprej k določenemu gibanju obrestnih mer, saj postopa na podlagi vsakokratnih podatkov.

V nadaljevanju pa je razkrila, da so se nekateri člani sveta na podlagi za zdaj dostopnih aprilskih podatkov že danes počutili dovolj gotovi glede inflacijskih gibanj, da so si zaželeli znižanje obrestnih mer že na tokratnem zasedanju.

A na koncu so se ti po njenih besedah pridružili mnenju velike večine članov, da je za večjo stopnjo gotovosti treba počakati na podatke, ki bodo na voljo junija.

Pri tem je Lagarde poudarila, da se v Frankfurtu ne bodo ozirali na to, kako bo postopala ameriška centralna banka Federal Reserve. Ta po zdajšnjih ocenah obrestnih mer ne bo zniževala pred septembrom. Je pa predsednica ECB-ja priznala, da bodo zaradi pomena in ugleda ameriškega gospodarstva podatki o vnovični krepitvi inflacije v ZDA vplivali na junijske ocene.

Glede gospodarskih razmer v območju z evrom je Lagarde dejala, da je bila gospodarska dejavnost v prvem trimesečju šibka, da pa anketni podatki kažejo na postopno okrevanje, ki ga bo na podlagi naraščajočih realnih dohodkov in visoke stopnje zaposlenosti poganjal storitveni sektor, izboljšali pa naj bi se tudi pogoji menjave in splošne gospodarske razmere v svetu. Sčasoma naj bi manjše breme predstavljala tudi denarna politika.

Inflacija naj bi v prihodnjih mesecih vztrajala približno na sedanjih ravneh, v 2025 pa naj bi se nato postopno vzdržneje zniževala proti dvoodstotnemu cilju.

Takšne napovedi sicer še vedno spremlja precej negotovosti, po ocenah ECB-ja pa še vedno prevladujejo tveganja, da bo gospodarska rast nižja od ocen in da se pri inflaciji pojavijo šoki, ki bodo rast cen krepili.