Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri treh odstotkih. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,15 oziroma 3,40 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 18. decembra.

Svet ECB-ja ugotavlja, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji. Letna inflacija v območju z evrom se je sicer v zadnjih mesecih nekoliko okrepila, a so takšen razvoj dogodkov v osrednjem organu evrske denarne politike pričakovali.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je po seji dejal: "Člani Sveta ECB smo ugotovili, da se je inflacija v evrskem območju tekom letošnjega leta postopno znižala in se od poletja dalje giblje blizu našega dveodstotnega cilja. Napredek je zaznan tudi pri zniževanju osnovne in storitvene inflacije, ki pa ostajata povišani. Napovedi, s katerimi smo se seznanili, nakazujejo, da se bo tudi v prihodnjih treh letih inflacija stabilizirala blizu ciljne ravni. Pri tem ima ključno vlogo ustrezna naravnanost denarne politike. Z namenom stabilizacije inflacije na srednjeročno ciljno vrednost smo tako že četrtič letos znižali naše ključne obrestne mere. Obrestno mero za mejni depozit, ki določa naravnanost denarne politike, smo tako od začetka zniževanja v juniju, ko je znašala 4 odstotke, znižali že za eno odstotno točko."

Inflacija in gospodarska rast

ECB je objavil tudi najnovejše napovedi za inflacijo v območju skupne valute in pričakovano inflacijo v tem in prihodnjem letu znižal za 0,1 odstotne točke na 2,4 oz. 2,1 odstotka. Za leto 2026 ostaja pri napovedi 1,9-odstotne inflacije, tolikšna naj bi bila tudi v letu 2027.

Strokovnjaki ECB-ja in nacionalnih centralnih bank evrskih držav obenem pričakujejo tudi počasnejše gospodarsko okrevanje kot v zadnjih septembrskih napovedih. Po začasni okrepitvi gibanj v tretjem trimesečju se je namreč gospodarska dejavnost v tekočem zadnjem četrtletju spet upočasnila.

V ECB-ju zdaj predvidevajo, da bo gospodarska rast letos namesto 0,8 odstotka znašala 0,7 odstotka. Za prihodnje leto so oceno znižali z 1,3 na 1,1 odstotka, za leto 2026 pa z 1,5 na 1,4 odstotka. Tudi v letu 2027 naj bi rast ostala razmeroma šibka pri 1,3 odstotka.

Ob slabši gospodarski napovedi in ob dejstvu, da se gospodarski obeti za evrsko območje spoprijemajo s precejšnjimi tveganji, tako iz zunanjega okolja, npr. v obliki dodatnih carin, ki jih napoveduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, kot od znotraj, v obliki politične nestabilnosti v Nemčiji in Franciji, analitiki pričakujejo, da se bo rahljanje denarne politike nadaljevalo tudi v letu 2025.

Svet ECB-ja medtem vztraja, da se glede prihodnjih ukrepov denarne politike ne zavezuje vnaprej in da se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi tekočih podatkov in na vsaki seji posebej.

Švica z nepričakovano obsežnim rezom v ključno obrestno mero

Do poteze ECB-ja prihaja na isti dan, ko je švicarska centralna banka sprejela odločitev za presenetljivo obsežno znižanje ključne obrestne mere. Oklestila jo je za 0,50 odstotne točke, na 0,50 odstotka. Za to se je odločila zaradi negotovosti glede gospodarskih obetov, poleg tega se je inflacija v državi upočasnila.

Kot so pojasnili švicarski centralni bankirji, je bila gospodarska rast v državi v tretjem četrtletju skromna. V celotnem letošnjem letu naj bi bila enoodstotna, v prihodnjem letu pa 1,5-odstotna.

"Rast naj bi se prihodnje leto nekoliko okrepila, čeprav zaradi zmerne svetovne gospodarske aktivnosti le malenkostno," so v banki SNB zapisali v izjavi za javnost. Ob tem so poudarili negotovost glede prihodnjih politik v ZDA, pa tudi zapletene politične razmere v Evropi. Politične težave imajo namreč tako v Nemčiji kot Franciji.

"Poleg tega bi lahko geopolitične napetosti povzročile šibkejši razvoj svetovne gospodarske aktivnosti. Prav tako ni mogoče izključiti, da bi lahko inflacija v nekaterih državah ostala višja od pričakovane," so dodali.