Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ocenjujejo, da so ukrepi kratkoročno ohranili 25.800, srednjeročno pa 23.200 delovnih mest. Po mnenju Ivana Svetlika sta bila zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in o delnem povračilu nadomestila plače sprejeta ob pravem času in na pravi način. Poročilo o ukrepih je na tokratni seji obravnavala vlada.

"Podjetja, ki so prejela pomoč, hitreje v ponoven zagon proizvodnje"
Podjetja, ki so omenjena zakona izkoristila za pridobivanje novih kupcev in prestrukturiranje, so po Svetlikovih besedah mnogo hitreje začela ponoven zagon proizvodnje ter sprejemanje naročil. Za oba zakona so prejeli skupno 2.228 vlog, odobrili pa so jih 1.850. Poleg 165,5 milijona evrov iz državnega proračuna je bilo za izvajanje namenjenih še 17,5 milijona evrov iz Evropskega socialnega sklada.

Največ v ukrepe vključenih podjetij je bilo iz predelovalne industrije, med drugim kovinske, proizvodnje vozil, strojev in pohištva, gradbeništva ter trgovine. Nadzor je bil opravljen v 214 podjetjih.

Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je začel veljati februarja 2009, ukrep pa se je iztekel septembra lani. Namenjen je bil delodajalcem, ki zaradi pomanjkanja naročil zaposlenim niso mogli zagotavljati polnega obsega dela, to je 40 ur na teden. Delodajalci so prejeli od 60 do 120 evrov subvencije na zaposlenega delavca s krajšim delovnim časom, delavce pa so morali vključiti v usposabljanje, ki je bilo financirano z evropskimi sredstvi. Zakon o delnem povračilu nadomestila plače je začel veljati junija 2009, iztekel pa se je marca letos. Država je s tem financirala plače in usposabljanje za delavce, ki so bili na čakanju.