Izjava odbora, sprejeta ob koncu rednega letnega zasedanja obeh finančnih ustanov, sicer opisuje stanje svetovnega gospodarstva, ki ga zaznamuje počasna rast, pri čemer se kapitalska vlaganja v razvijajoče se države zmanjšujejo, obenem pa so te države še naprej pod pritiskom padanja cen surovin.

Države članice Svetovne banke so se zato zavezale, da skupaj vzpodbujajo rast, nova delovna mesta in bolj pošteno delitev ugodnosti svetovne trgovine.

V naslednjih 15 letih bo razvojna podoba po navedbah osrednjega strateškega organa Svetovne banke doživela kritične premike, med njimi bodo posledice podnebnih sprememb, naravne nesreče, pandemije, konflikti in nasilje, migracije in nasilna preseljevanja, urbanizacija in demografske spremembe.

Spopadanje s temi izzivi zahteva boljšo, močnejšo in bolj prožno Svetovno banko, ki bo vire bolj strateško razporedila tja, kjer so najbolj potrebni, so prepričani člani odbora.

Potreben bo gladek prehod
Za uresničevanje razvojnega načrta ZN-a do leta 2030 bo treba povečati uradno razvojno pomoč in razširiti število držav darovalk. Svetovna banka mora zaradi tega poskrbeti za gladko tranzicijo nekaterih držav iz skupine prejemnic pomoči med darovalke.

Več kot polovica revnega prebivalstva sveta sicer živi v državah, ki jih prizadevajo konflikti in nasilje. Razvojna pomoč je tam najbolj potrebna in Svetovna banka pozdravlja predlog, da se ta v teh delih sveta podvoji, hkrati pa poveča podpora beguncem in državam, ki jih gostijo.