Eden izmed večjih vzrokov za finančne krize je tudi padanje vrednosti dolarja. Foto: EPA
Eden izmed večjih vzrokov za finančne krize je tudi padanje vrednosti dolarja. Foto: EPA
Finančni ministri Kanade, Francije, Nemčije, ZDA in Italije
Finančniki skupine G7 so dejali, da so bili finančni pretresi daljši in večji, kot so predvidevali. Foto: EPA
Finančnike močno skrbi nihanje vrednosti dolarja. Foto: EPA
Zasedanje IMF-a in Svetovne banke

Zasedanja se udeležujeta tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Glavni razlogi za finančno krizo naj bi bile visoke cene energije, inflacija in padanje vrednosti dolarja v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami.

Že sinoči so se v Washingtonu sešli finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in sprejeli načrt za preprečevanje prihodnjih finančnih kriz.

Finančniki skupine G-7 niso šli tako daleč, da bi ameriško gospodarstvo označili kot pot v recesijo, in niso predlagali uporabe javnih sredstev za reševanje prizadetih trgov, o čemer je bilo govora pred samim srečanjem.

Kako omejiti finančne pretrese?
Kot je dejal ameriški finančni minister Henry Paulson, se po svetu, ne le v ZDA, vse bolj osredotočajo na to, kako omejiti posledice pretresov na kapitalskih trgih na gospodarstva, pri čemer so vsi odločeni, da je treba storiti vse, kar lahko storijo za ohranitev stabilnih kapitalskih trgov.

Udeleženci sestanka, ki sta ga gostila Paulson in predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke, so priznali, da so pretresi na globalnih finančnih trgih večji in daljši, kot so predvidevali. Ob tem so izrazili optimizem, da bodo domača gospodarstva dolgoročno zmogla dovolj prožnosti, pri čemer pa opažajo, da so globalni gospodarski obeti kratkoročno šibkejši.

Nihanje dolarja povečuje tveganja
Govorili so tudi o padanju vrednosti dolarja in - kot menijo analitiki - spisali najostrejši izraz o zaskrbljenosti zaradi krepkega nihanja vrednosti valute v zadnjih sedmih letih, pri čemer so izpostavili predvsem tveganja za gospodarsko in finančno stabilnost, ki jih ta prinašajo.

Načrt, ki so ga podprli v Washingtonu, predvideva večjo preglednost in odprtost finančnih trgov, izboljšanje nadzora nad finančnimi podjetji, tudi bonitetnimi agencijami, ki so sokrive za krizo, ker pri ugotovitvah niso upoštevale lastništva vrednostnih papirjev, podprtih z drugorazrednimi posojili.

Banke in druge finančne ustanove naj bi v prihodnje jasno objavile takšne tvegane naložbe. Načrt prav tako predvideva, da mednarodno regulativno telo - odbor za bančni nadzor iz Basla - zagotovi, da imajo banke dovolj kapitala za pokritje morebitnih izgub.

Zasedanje IMF-a in Svetovne banke