2. sv
Najnižji posli so se sklepali pri 137,7 evra, prometa pa je bilo le za 22 tisoč evrov. Telekom je imel v prvih devetih letošnjih mesecih 55 odstotkov nižji dobiček kot v istem lanskem obdobju. Tudi preostale delnice so ob zelo nizkem prometu v petek izgubljale, v prvi kotaciji je bilo izjema le Gorenje, ki je dražje za pol odstotka. Tečaj Krkinih delnic je ob 370 tisoč evrih prometa zdrsnil na 70,10 evra. Pri meji 70 je bila stran povpraševanja tokrat še dovolj močna. Slovenski borzni indeks (4.255 točk) je ves teden drsel in skupno izgubil 2,6 odstotka, od tega 0,7 odstotka danes.
Tečaji najprometnejših delnic: KRKA -0,57 % 70,10 EUR
GORENJE 0,52 % 13,49
PETROL -0,29 % 326,57
TELEKOM -1,34 % 138,69
INTEREUROPA -2,18 % 6,29
MERCATOR -0,32 % 170,74
NOVA KBM -0,61 % 12,93
LUKA KOPER -0,08 % 26,49
Slabe napovedi za industrijo polprevodnikov
Na Wall Streetu se je razpoloženje v zadnjih dneh ohladilo, vlagatelje pa je zaskrbelo kar nekaj slabih makroekonomskih novic. Nepremičninski trg je še naprej v težavah, število tistih, ki ne morejo odplačevati hipotekarnih kreditov, narašča. Tehnološki sektor je prizadelo mnenje analitikov pri Merrill Lynch in Bank of America, ki so za leto 2010 sektorju polprevodnikov znižali oceno rasti, lastniki finančnih delnic pa niso prav nič veseli črnogledih napovedi agencije Moody's. Ob tem so začeli nekateri hedge skladi že zapirati svoje pozicije in se pred novim letom pripravljati na zahtevke po izplačilih.
Popravek na Wall Streetu
Kakorkoli, Dow Jones (10.332 točk) je padel za 1,90 odstotka, Nasdaq (2.156) za 1,66 odstotka. Tudi evropski indeksi so bili obrnjeni navzdol, že tretji dan zaporedoma. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.011 točk) se je znižal za 1,6 odstotka, v rdečih številkah pa je bil zlasti zaradi padca bančnih delnic tudi sredi petkovega trgovanja. V ZDA pričakujejo še en negativen dan, potem ko je proizvajalec osebnih računalnikov Dell sporočil slabe poslovne rezultate 3. četrtletja. Številni analitiki sicer že vse od poletja pričakujejo večji popravek navzdol, vendar so to zaradi dobrih poslovnih rezultatov največjih družb in rekordno nizkih obrestnih mer še ni zgodilo.
Se rast zlata šele začenja?
Vrednost evra se je znižala na 1,48 dolarja. Posledično je lahka nafta padla na dobrih 76 dolarjev, zlato pa ne more več dosegati svežih rekordov. Njegova cena se je znižala pod 1.140 dolarjev. Največji optimisti, ki verjamejo v nadaljnjo strmo rast zlata, ponujajo za primer konec 70. let, ko se je v samo letu in pol cena zlata od julija 1978 povpela s 185 na 850 dolarjev, kar (upoštevajoč inflacijo) danes ustreza 2.400 dolarjem, pri čemer so bile obrestne mere takrat mnogo višje kot danes. Če bi zlatu tudi tokrat uspela podobna odstotkovna rast, bi to pomenilo ceno nad 5.000 dolarji, kar pa je malo verjeten scenarij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje