Nadaljno obravnavo predloga zakona o gospodarskih družbah, ki ga je predlagal SDS, je državni zbor zavrnil s 37 glasovi za ter 41 glasovi proti. Andrej Vizjak v imenu predlagatelja pojasnil, da so z zakonom želeli preprečiti zlorabe poglavja zakona o tihih družbah za prikrivanje družbeništva in omejiti mogoč konflikt interesov. Predlagatelji so tako v predlog novele zakona zapisali, da se celotno poglavje o tihih družbah in vsa z njimi povezana določila črtajo. Poleg tega so predlagali tudi obvezen vpis vseh pogodbenih razmerij med družbeniki oz. med družbo in družbenikom v sodni register. V nasprotnem primeru bi bile take pogodbe nične.

Tiha družba nastane s pogodbo, na podlagi katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku, a tudi v izgubi, nima pa pravic pri upravljanju oz. nadzoru družbe. Tihi družbeniki svoja razmerja do nosilcev tihih družb urejajo na podlagi pogodbe, ki je prikrita javnosti in ni vpisana v sodni register.
Tihi družbenik tihega družbenika
Vizjak je opozoril predvsem na primer predsednika uprave Taluma in člana SD-ja Danila Topleka, ki je domnevno eden od dveh tihih družbenikov v podjetju Schop, ta pa ima v lasti Gradbeno podjetje Ptuj. Slednje je v poslovnem odnosu z državnim Talumom. Vizjak je spomnil, da je komisija za nadzor javnih financ vlado pozvala, naj vodilne v družbah v posredni ali neposredni državni lasti pozove, naj javno povedo, ali so tihi družbeniki v kakšnih družbah, a je vlada odgovorila, da nima zakonske osnove, zato meni, da je takšnih zlorab lahko še več.

Radićeva: Težava je konflikt interesov
Gospodarska ministrica Darja Radić je pojasnila, da gre pri tihem družbeništvu za razmerje, podobno posojilnemu, namesto obresti pa je tihi družbenik upravičen do deleža v dobičku. V primerjavi s posojilnim je tihi družbenik udeležen tudi pri izgubi, vložek tihega družbenika pa se lahko v stečajnem postopku tudi izpodbija. Z ukinitvijo tihih družb ne bi preprečili pogodb za take posle, še več - razmerja sploh ne bi bila več zakonsko regulirana, kar bi šlo predvsem na račun oškodovanja upnikov in drugih družbenikov.

Vlada je po besedah Radićeve prepričana, da z ukinitvijo tihih družb ne bi preprečili pogodb, po katerih bi posamezniki take posle sklepali, razlika pa bi bila, da ta razmerja ne bi bila zakonsko regulirana. Ureditev v zakonu o gospodarskih družbah namreč po njenih besedah zagotavlja varnost vseh drugih udeležencev, npr. upnikov in družbenikov, zato predlagana zakonska ureditev za vlado ni ustrezna rešitev, pripravlja pa lastno novelo zakona.

Podpora SDS-a in SLS-a
Predlog zakona so poleg poslanske skupine SDS-a izrecno podprli le v poslanski skupini SLS. V poslanskih skupinah koalicije so vsi trdili, da cilje predlagateljev podpirajo, večinoma pa so sledili tudi razmišljanju vlade, da ne gre za ustrezno sistemsko rešitev. Prav tako je tako razmišljanje razbrati iz predstavitve stališč SNS-a.

Proti koalicija
Zakonu so podporo izrecno odrekli odrekli v LDS-u, SD-ju in skupini nepovezanih poslancev, po svoji vesti pa bodo glasovali v DeSUS-u in Zaresu. Glas podpore predlogu sta že napovedala Cveta Zalokar Oražem in Lojze Posedel.