S pomanjkanjem dela in upadom naročil se poleg avtobusnih prevoznikov srečujejo tudi izvajalci gostinskih storitev, vključno s cateringom in slaščičarstvom, turistični vodniki, organizatorji dogodkov, postavljavci šotorov, fotografi, kozmetiki, šivilje in čevljarji. Ker so turistične kapacitete prazne, pa skorajda nimajo dela niti v kemičnih čistilnicah in pralnicah, opozarja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. "Dela za vse zaposlene v številnih panogah še nekaj časa ne bo, zato si večina želi, da bi lahko še vsaj nekaj mesecev izkoristili ukrep čakanja na delo," pojasnjujejo v OZS-ju.

Sorodna novica Avtoprevozniki: Vlada nas ni vključila v tretji sveženj protikoronskih ukrepov

Vlada prav tako ni upoštevala predloga OZS-ja za znižanje stopnje DDV-ja na 9,5 odstotka za kozmetične in pedikerske storitve, fotografsko dejavnost, dejavnosti za nego telesa, kemičnega čiščenja in pranja, šivanja izdelkov po meri in izdelavo čevljev. "V času epidemije so številni ostali brez dela, zmanjšala se je tudi kupna moč, potrošniki so postali pri nakupih previdnejši. Znižanje stopnje DDV-ja bi tako vsaj delno pomagalo marsikateremu obrtniku in mu omogočilo preživetje v teh negotovih časih," so predlog utemeljili v zbornici.

V turizmu in gostinstvu si želijo podaljšanja možnosti čakanja na delo

V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS-ju in v turistično-gostinski zbornici (TGZS) ugotavljajo, da vlada pri pripravi tretjega protikoronskega svežnja ni uslišala večine njihovih želja. Blaž Cvar iz OZS-ja napoveduje, da se bodo obrnili neposredno na poslance in skušali vendarle spremeniti določbe. Turistična združenja so ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo poslala 34 predlogov za tretji protikoronski sveženj.

"Ukrep čakanja na delo, ki se podaljšuje za en mesec, nikakor ne zadosti trenutnim razmeram," je menil Cvar in spomnil, da bo panoga prizadeta precej dlje. V OZS-ju si želijo, da bi ukrep čakanja na delo lahko podaljšali vsaj še za nekaj mesecev. Cvar je sicer pozdravil ukrep skrajšanega delovnega časa, ki bo marsikateremu gostincu v obdobju zmanjšanega obsega dela verjetno koristil.

Sorodna novica Turistične bone bodo dobili tudi vsi dojenčki, ki se bodo rodili še letos

Turistični boni ne rešujejo (vseh) gostincev

V sekciji so razočarani tudi glede vavčerjev za prebivalstvo, ki jih pri gostincih po zdajšnjem predlogu ne bo mogoče uporabiti. Vlada računa na multiplikativen učinek, saj bi tisti, ki bi unovčili bone za namestitve, obiskali tudi gostinske lokale. "A iz tega so izvzeti gostinci iz turistično še nerazvitih krajev," je poudaril Cvar. "Gostinstvo ni nujno vedno povezano s turizmom – predstavlja tudi javni servis, povezano je z lokalnim prebivalstvom, domačini in tako naprej," je spomnil.

"Svoje predloge bomo v obliki pobude za sprejetje amandmajev poslali političnim strankam," je dejal. Želje se bodo nanašale tako na koriščenje vavčerjev kot na ukrep čakanja na delo, tako da bi se ta podaljšal po željah in potrebah turizma. "Sicer se obeta množično odpuščanje v hotelirstvu, pa tudi v gostinstvu," je opozoril Cvar.

Vlada prav tako ni upoštevala predloga po znižanju davka na dodano vrednost (DDV) na sedem odstotkov za vse storitve v turizmu za leti 2020 in 2021, kot je to denimo storila Nemčija.

Večji hoteli so še zaprti

Da osnovni predlogi in želje turističnega gospodarstva v tretjem protikoronskem svežnju niso bili upoštevani, je ocenil tudi direktor TGZS-ja Fedja Pobegajlo. Zlasti to velja za instrument čakanja na delo. "Vse ocene kažejo, da bo okrevanje turizma izjemno počasno, kar pomeni, da bo potreba po polni zaposlitvi vseh zaposlenih nastopala zelo počasi oz. letos sploh ne. Zato bi ta ukrep pomagal pri ohranitvi delovnih mest," je poudaril.

Turistične bone v zbornici pozdravljajo. "To se nam zdi pravilen ukrep v času zagona domačega povpraševanja," je dejal in dodal, da je tudi promocijska kampanja Slovenske turistične organizacije za spodbujanje dopustovanja doma zelo dobra. Vseeno pa se, tudi s pospeševanjem prodaje na domačem trgu, "ne bo dalo omiliti izpada turizma v taki meri, da bo pod temi pogoji mogoče preživetje vseh podjetij in se bo mogoče izogniti množičnemu odpuščanju", je posvaril.

Pobegajlo je spomnil tudi, da so večje nastanitvene zmogljivosti še vedno zaprte in ni znano, kdaj se bodo lahko odprle. Prav tako še niso objavljeni standardi, v skladu s katerimi naj bi ti hoteli obratovali.

Nesprejemljiv tretji sveženj

Sindikatu dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije se vladni predlog tretjega protikoronskega svežnja ocenjujejo kot "nesprejemljiv". Predsednik sindikata Kristijan Lasbaher je poudaril, da bodo zahtevali sestanek z vodstvom države in si prizadevali, da se ukrep subvencioniranega čakanja na delo podaljša za vsaj tri mesece, sicer se boji odpuščanj. "Gostinsko-turistična panoga se ne more pobrati v petih dneh. To ni tovarna," je poudaril.

Lasbaher je tudi spomnil, da kakovostnega kadra na področju gostinstva in turizma, denimo kuharjev in natakarjev, v Sloveniji močno primanjkuje. Menedžerji se tega po njegovih besedah zavedajo. Kriza z novim koronavirusom tako po njegovi oceni predstavlja tudi priložnost, da se v panogi uredi normalni delovnik brez viška ur in da delavci tudi izkoristijo dopuste. A podjetja zanima dobiček, je še spomnil.

Sorodna novica Podaljšanje subvencije čakanja na domu za vsaj en mesec tudi za avtomobilsko industrijo?

OZS: Ukrepi v tretjem svežnju naj bodo za vse

Predlog tretjega svežnja prav tako ne rešuje vprašanja najemnin, ki jih morajo obrtniki in podjetniki plačati tudi za čas, ko niso smeli opravljati dejavnosti, na kar so v OZS-ju opozarjali že pri oblikovanju prvih dveh protikoronskih svežnjev. Tudi izplačilo regresa bo zaradi likvidnostnih težav težek zalogaj za številne, opozarjajo v OZS-ju, zato si želijo, da regres za letos plača država ali pa naj omogoči izplačilo do konca leta.

"V OZS-ju smo že prejšnji teden na srečanju predstavnikov gospodarstva in vlade apelirali, da mora ukrep čakanja na delo veljati za vse prizadete panoge, ne le za turizem in gostinstvo. Veliko naših podjetij je tudi izvoznikov in so dobesedno odvisni od položaja na tujih trgih. Nekateri imajo celo 80-odstotni upad naročil za prihodnje tri mesece. V takšnih primerih ukrep subvencioniranega delovnega časa ni zadostna rešitev, saj dela preprosto ni dovolj," je opozoril predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh.

Pergam: Protikoronski zakon uvaja neutemeljene razlike med panogami

V Pergamu v okviru predloga tretjega protikoronskega zakona pozdravljajo predvideno shemo skrajšanega delovnega časa, obžalujejo pa, da ne bo podaljšanja ukrepa čakanja na delo za vse. V tem delu zakonski predlog "dela neutemeljene razlike med posameznimi dejavnostmi", pravijo. V prihodnje pričakujejo enakopravnejši socialni dialog.

Za dosego namena ukrepa in preprečevanje zlorab so po njegovih besedah pomembne tudi predvidene varovalke, zlasti prepovedi in omejitve glede odpuščanja delavcev v času trajanja ukrepa in še en mesec po tem, vodenje natančne evidence delovnega časa delavcev na skrajšanem delovniku ter vloga sindikata v postopku sprejemanja odločitve o vključitvi v to shemo.

"Pozdravljamo tudi možnost vključitve delavcev, ki bodo delali s skrajšanim delovnim časom, v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zlasti izobraževanja in usposabljanja za tisto razliko do polnega delovnega časa, ko dela ne bodo opravljali," je dodal.

Tudi v Pergamu pa so razočarani, da v predlogu zakona ni s socialnimi partnerji usklajenih rešitev glede podaljšanja ukrepa subvencioniranja čakanja na delo za tri mesece za vse panoge, temveč je to predvideno le za gostinstvo in turizem. "Menimo, da ni razloga, da bi bil ukrep subvencioniranja čakanja na delo omejen zgolj na gostinstvo in turizem, bi pa bilo treba bistveno več napora vložiti v to, da se opredeli pogoje, pod katerimi je delodajalec upravičen do tega ukrepa. Te ukrepe bi bilo po našem prepričanju treba zaostriti, vključno z zahtevanim odstotkom upada prihodkov glede na preteklo obdobje, ugotavljanjem, ali je upad prihodkov dejansko posledica epidemije in je do njega prišlo brez krivde delodajalca, k temu pa bi bilo primerno dodati tudi zaveze k ohranitvi delovnih mest v času veljavnosti tega ukrepa in določeno obdobje po tem, kar je bila tudi ena od večjih pomanjkljivosti prvega in drugega interventnega zakonskega svežnja," se je zavzel Počivavšek.

Ena izmed mogočih rešitev bi bila lahko po njegovem mnenju tudi uporaba tega ukrepa zgolj v primeru kombinacije z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Poleg tega se jim zdi v Pergamu "izjemno problematična" tudi obstoječa možnost sodelovanja davčnih neplačnikov v postopkih javnega naročanja, predlogu zakona pa očitajo še, da vsebuje nekatere vsebine, ki naj ne bi sodile v sveženj interventne zakonodaje in niso povezane z epidemijo. Med njimi je sindikalist posebej omenil pregled neposrednih tujih naložb in položaj nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Trije sindikati pozivajo k enakopravni obravnavi delavcev v javnem in zasebnem sektorju

Sindikat kulture in narave Slovenije (Glosa), Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir) in Svobodni sindikat Slovenije (SSS) pa ocenjujejo, da vlada in DZ že od samega začetka epidemije novega koronavirusa z ukrepi za omilitev posledic javne uslužbence obravnavata neenako(pravno) v primerjavi z delavci v zasebnem sektorju.

Kot so zapisali, ukrep čakanja na delo s pravico do nadomestila plače zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga ali odsotnosti zaradi višje sile - pri katerem nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače - javnim uslužbencem s spremembami interventnega zakona ni bila priznana od 13. marca, kot to velja za vse druge delavce v Sloveniji, ampak šele od maja.

Z dopolnitvijo zakona v tem tednu je vlada podaljšanje ukrepa čakanja na delo s pravico do nadomestila plače predvidela le za določene dejavnosti v zasebnem sektorju, predvsem tiste, povezane z gostinstvom in turizmom. Pri tem je po mnenju sindikatov prezrla, da se določene dejavnosti, npr. turistične storitve, izvajajo tudi v okviru javnega sektorja kot del tržne dejavnosti številnih javnih zavodov, kot so tisti, ki upravljajo s turističnimi objekti ter s kulturno in naravno dediščino.

Ti javni uslužbenci in njihovi delodajalci so prav tako - ali še bolj - prizadeti zaradi posledic epidemije od marsikaterega delavca in delodajalca v dejavnostih zasebnega sektorja, poleg tega nimajo nikakršne dodatne možnosti ali tržnega mehanizma za omilitev posledic, so zapisali sindikalisti.

Zato vlado in DZ pozivajo, naj vsem javnim uslužbencem zagotovita pravico do nadomestila plače, tudi za nazaj, vse od 13. marca. Obenem naj priznata pravico do nadomestila plače za čas čakanja na delo do 30. junija tudi javnim uslužbencem, zaposlenim v javnih zavodih, ki izvajajo tržno dejavnost na področju gostinstva in turizma ter kulture in varstva narave, njihovim delodajalcem pa omogočita koriščenje ukrepa (delnega) povračila nadomestil plač.