Kot kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs), se je v primerjavi z letom prej splošni finančni položaj gospodinjstev tako vendarle nekoliko izboljšal. Slabše pa kaže 32 odstotkom gospodinjstev, ki so lani z dohodki, ki jih prejemajo, težko ali zelo težko preživela mesec. Takšnih gospodinjstev je bilo sicer za tri odstotne točke manj kot v letu 2013.

Od gospodinjstev, ki so bila izpostavljena tveganju socialne izključenosti, jih je 60 odstotkov izjavilo, da zelo težko ali težko preživijo mesec.

Gre sicer za subjektivne podatke, saj, kot opozarjajo na Sursu, temeljijo na izjavi gospodinjstev. Tako je na primer tudi osem odstotkov najbogatejših gospodinjstev izjavilo, da shajajo težko ali zelo težko.

Le polovica gospodinjstev prenese nepričakovane izdatke
Nepričakovane izdatke 600 evrov bi v letu 2014 iz lastnih sredstev lahko poravnalo 51 odstotkov gospodinjstev, prav toliko kot leto prej.

Enotedenske letne počitnice zunaj doma so si lahko privoščili vsi člani gospodinjstva v 65 odstotkih gospodinjstev oziroma eno odstotno točko manj kot v letu 2013.

Stanovanjski stroški veliko breme za dobro tretjino
Stanovanjski stroški so bili v letu 2014 po mnenju gospodinjstev veliko breme za 37 odstotkov gospodinjstev, srednje veliko breme za 52 odstotkov gospodinjstev, za 12 odstotkov gospodinjstev pa ti stroški niso bili breme.

S plačilom stanovanjskih stroškov so enkrat zamudili štirje odstotki, večkrat pa 29 odstotkov gospodinjstev od tistih, ki so izpostavljena tveganju socialne izključenosti. S plačilom teh stroškov sicer zamujajo tudi gospodinjstva, ki niso izpostavljena tveganju socialne izključenosti; vsaj enkrat je zamudilo s plačilom stanovanjskih stroškov 13 odstotkov takih gospodinjstev.

Veliko tveganja revščine in socialne izključenosti
Skrb vzbujajoči so tudi podatki Sursa glede stopenj tveganja revščine in socialne izključenosti. Podatki namreč kažejo, da je stopnja tveganja revščine 14,5-odstotna, stopnja tveganja socialne izključenosti pa 20,4-odstotna. Takšni sta bili tudi v letu 2014. Obe sta bili v vzhodni Sloveniji višji kot v zahodni Sloveniji.

V realnih številkah to pomeni, da je leta 2014 pod pragom tveganja revščine v Sloveniji živelo 290.000 ljudi. Pri tem povejmo, da je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 7.146 evrov, razpoložljivi neto dohodek ljudi, ki so živeli pod pragom tveganja revščine, pa je bil nižji od 596 evrov na odraslega človeka. 410.000 ljudi pa je bilo lani izpostavljenih tveganju socialne izključenosti.

Vedno večja neenakost
V letu 2014 se je tudi nadaljevala rast neenakosti porazdelitve dohodka med gospodinjstvi. Vrednost Ginijevega količnika se je namreč zvišala za 0,6 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa za 0,1 odstotne točke.

Glede tveganja revščine so najbolj na udaru upokojenci, ki predstavljajo kar 26-odstotni delež ljudi, ki tvegajo revščino. Sledijo brezposelni (24 odstotkov). 18 odstotkov ljudi, ki tvegajo revščino, pa predstavljajo delovno aktivni ljudje.

Z življenjem najmanj zadovoljni v Zasavju
Splošno zadovoljstvo z življenjem so v letu 2014 ocenili v povprečju z najvišjimi ocenami ljudje v osrednjeslovenski in notranjsko-kraški regiji, in sicer povprečno z oceno 7,1. Slovensko povprečje je sicer 6,9.

Najnižje ocene glede splošnega zadovoljstva z življenjem so podali prebivalci zasavske regije, v povprečju 6,4.