Ministrstvo za kmetijstvo je pričakovalo rast cen posameznih kmetijskih izdelkov, ker so kmetije v preteklih letih delovale z izgubo, kar se še vedno nadaljuje, je na novinarski konferenci povedal kmetijski minister Dejan Židan.

Na področju pridelave mleka cene še vedno zaostajajo za evropskim povprečjem, pričakovana je bila tudi podražitev na področju mesa, "medtem ko za cene, ki so podivjale na področju žit, v tem trenutku ni enotne razlage", je pojasnil. Ugiba se, da so na ta trg stopili špekulanti.

Tako Slovenija kot EU sicer ugotavljata, da je bila dodana vrednost nepravično porazdeljena. V Sloveniji v tem trenutku potekajo pogovori na ravni skupine, ki sta jo ustanovila kmetijsko in gospodarsko ministrstvo, v njej pa sodelujejo predstavniki potrošnikov, trgovine, živilske industrije in kmetijstva. "Cilj te skupine je, da skušamo priti do odgovornega kodeksa pravične porazdelitve," je povedal Židan.

Nerazumno dolgo plačevanje
Minister težave sicer vidi v nerazumno dolgih plačilnih rokih na področju, kjer gre hrana relativno hitro v prodajo. Plačilni roki ponekod dosežejo tudi 90 dni in več, medtem ko Židan meni, da ti roki ne bi smeli biti daljši do 30 dni. Težavo predstavljajo tudi marže, vendar država do teh podatkov nima dostopa.

Proizvajalci po besedah Židana sicer ugotavljajo, da so marže v Sloveniji pogosto občutno višje kot v Srednji Evropi. Ministrstvo motijo tudi "v tem trenutku še dovoljene, vendar neželene prakse", na primer v obliki bonitet in popustov, je pojasnil. Po njegovi oceni je dobro, da v Sloveniji poteka razprava o definiciji pravične trgovine, ki je spoštljiva do potrošnika in proizvajalca hrane.

Židan meni, da morajo biti plačilni roki v takšni trgovini dolgi 30 dni ali manj, marže pa primerljive z maržami v Srednji Evropi. Takšna trgovina mora tudi delovati na načelu, da proizvajalci nimajo dodatnih stroškov zaradi raznih bonitet ali superrabatov.

Več denarja za nadzor
Kmetijsko ministrstvo, veterinarska uprava in kmetijski inšpektorat bodo letos povečali sredstva za analizo ter nadzor hrane in krme, in sicer z nekaj manj kot 1,7 milijona evrov leta 2009, na približno 2,4 milijona evrov v letu 2011.