"Naraščajoči stroški osnovnih izdelkov so vsekakor pereč problem, zato preglednost in sledenje cen še nikoli nista bila tako pomembna kot zdaj," poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Foto: Shutterstock

Za enodnevni bojkot trgovin z osnovnimi potrebščinami so se Hrvati prejšnji petek množično odločili zaradi vse višjih cen, predvsem hrane. Poziv, ki se je začel širiti na družbenem omrežju Facebook v skupini potrošniške platforme Halo, inspektore, je imel ob podpori potrošniških združenj, sindikatov in tudi politikov opazen učinek. Hrvaška televizija Nova TV je izračunala, da so imele trgovine v preteklem tednu med ponedeljkom in soboto za dobrih 44 milijonov evrov manj prometa kot v enakem obdobju teden pred tem. Poudarili so še, da je to približno en odstotek skupnih letnih prihodkov petih največjih trgovskih verig.

Sorodna novica Na Hrvaškem pozivajo k še obsežnejšemu bojkotu trgovin

Ker pa trgovske verige vztrajajo pri svojih cenah, se v petek na Hrvaškem pripravlja nov bojkot, poleg tega pa so se podobni pozivi začeli pojavljati tudi v Bosni in Hercegovini, v Črni gori pa tudi v Sloveniji. Kljub temu se za zdaj zdi, da ti pozivi pri nas še niso dosegli širšega kroga potrošnikov.

"Bojkoti so legitimen in glasen odraz nezadovoljstva. Bojkotiranje nepotrebnih nakupov lahko trgovcem na drobno pošlje močno sporočilo o pomenu cenovne dostopnosti in poštenih cen," so dogajanje na Hrvaškem pa tudi pozive k bojkotu, ki se pojavljajo v Sloveniji, za MMC komentirali na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Poudarili so, da je "zagotovo prav, da potrošniki na ustrezne načine izrazijo nezadovoljstvo". "Konec koncev imajo prav oni moč, da se odločijo, komu in za kaj bodo namenili svoj denar," so sporočili.

Ob tem so poudarili, da se potrošnikom nalaga vedno več nalog. "Biti potrošnik postaja služba za polni delovni čas. Ti morajo danes biti strokovnjaki za vsakodnevne nakupe, preverjati skrčflacijo (ko se teža izdelka skrči, ali/in njihova sestava poslabša), detektivi pri preverjanju spletnih bančnih prevar, spremljati cene izdelkov," so na ZPS-ju opisali trenutno situacijo. Poudarili so še, da so naraščajoči stroški osnovnih izdelkov vsekakor pereč problem, zato preglednost in sledenje cen še nikoli nista bila tako pomembna kot zdaj.

Po družbenih omrežjih se širijo pozivi, da bi zgledu hrvaških potrošnikov z bojkotom trgovcev sledili še slovenski. Večjega odziva za zdaj ni zaznati. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Po družbenih omrežjih se širijo pozivi, da bi zgledu hrvaških potrošnikov z bojkotom trgovcev sledili še slovenski. Večjega odziva za zdaj ni zaznati. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Kljub umirjanju rasti se cene hrane v Sloveniji še vedno višajo

Za hrano moramo danes po podatkih Statističnega urada RS (Surs), v povprečju odšteti dobrih 44 odstotkov več kot pred desetimi leti. V zadnjem letu se je rast cen sicer nekoliko umirila. "Pri nas so se cene hrane leta 2024 v primerjavi z letom 2023 podražile za dobra dva odstotka, pri čemer je treba poudariti, da smo te cene primerjali na cene košarice, ki so bile drastično nižje," je v Odmevih Televizije Slovenija v torek dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenija (TZS) Mariča Lah. Poudarila je, da je bila podražitev cen hrane pri slovenskih trgovcih nižja od povprečja v Evropski uniji. A kljub umiritvi povprečne rasti cen se je oljčno olje v zadnjem letu vseeno podražilo skoraj za petino, maslo za slabih 17 odstotkov, meso od tri do šest, kruh pa za dobra dva odstotka, je za Odmeve poročala novinarka Irena Ulčar Cvelbar.

Rast cen hrane v zadnjem letu. Vir: Surs. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona).
Rast cen hrane v zadnjem letu. Vir: Surs. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona).

Na ministrstvu bojkotu v trenutnih razmerah niso naklonjeni

Kljub naraščanju cen na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bojkotu slovenskih trgovcev niso naklonjeni, saj menijo, da gre za ekstremen ukrep in da potrošniki v takšnih situacijah lahko dobijo občutek, da so v to prisiljeni. "Jaz mislim, da v Sloveniji še nismo v tej situaciji," je razmere na Hrvaškem v torek za Televizijo Slovenija komentirala generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Ana Le Marechal Kolar. Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik je ob tem opozoril, da bi glede na to, da so primarni proizvajalci in živilskopredelovalna industrija v kar resnih težavah, taka aktivnost lahko pomenila "črn scenarij".

V razpravah o cenah, ki jih za hrano plačujemo v slovenskih trgovinah, se pogosto pojavljajo primerjave z Italijo, kjer so cene številnih izdelkov nižje. To na ministrstvu pripisujejo temu, da je slovenski trg majhen, manjša in dražja pa je proizvodnja. "Italija ima veliko večjo množično proizvodnjo in ponudbo na trgu in so lahko cene temu primerno nižje," je dejala direktorica direktorata za hrano.

Lah: Trenutno obstajajo zelo velike razlike med hrvaškim in slovenskim trgom

Da je situacija v Sloveniji nekoliko drugačna kot na Hrvaškem, poudarjajo tudi na TZS-ju. "V Sloveniji je prisotna popolna konkurenca med trgovci, ki je gotovo pripomogla k zmernejši rasti cen hrane. Slovenski trg je visoko razvit in potrošnikom zagotavlja široko izbiro blagovnih skupin izdelkov, ki so razvrščeni v različne cenovne razrede, upoštevajoč tudi nakupne
preference potrošnikov," so sporočili v odgovoru za MMC.

Da razmere na Hrvaškem niso primerljive s slovenskimi, je v torkovih Odmevih Televizije Slovenija dejala tudi predsednica TZS-ja Mariča Lah. "Argumentov, da bi do bojkota v Sloveniji prišlo, ni," je prepričana. "Analizirali smo vzroke in razloge za hrvaški bojkot. Seveda smo pogledali situacijo tudi pri nas. Ugotovili smo, da trenutno obstajajo zelo velike razlike med hrvaškim in slovenskim trgom. Prva velika razlika je inflacija, ki je v Sloveniji 1,9-odstotna, na Hrvaškem 4,5-odstotna," je dejala.

Sorodna novica Skrčflacija in skimpflacija: Se poleg količine spreminja tudi kakovost živil?

Druga velika razlika po mnenju TZS-ja pa je ta, da povprečno gospodinjstvo v Sloveniji za hrano porabi 15,5 odstotka svojega proračuna, na Hrvaškem pa 19 odstotkov, poleg tega pa je povprečna bruto plača na Hrvaškem 36 odstotkov nižja kot v Sloveniji. "Pa še en pomenljiv podatek je, in sicer ta, da so bile hrvaške cene – in so še vedno – pod državno kontrolo za 30 skupin blaga. Po določenem obdobju pride do potrebe po zvišanju, kar so oni tudi javno napovedali," je dodala.

Predsednica TZS-ja je dodala tudi to, da ima Hrvaška višji davek na dodano vrednost kot Slovenija. Osnovna vrednost DDV-ja je na Hrvaškem namreč postavljena pri 25 odstotkih (v Sloveniji znaša 22 odstotkov), znižana stopnja pa pri 13 odstotkih (v Sloveniji 9,5 odstotka). V pisnem odgovoru so iz TZS-ja sporočili, da dajatve sicer niso edina obremenitev, ki vpliva na drobnoprodajno ceno izdelkov. "V Sloveniji imamo v zadnjem času še višje obremenitve s stroški dela zaradi sprememb prispevnih stopenj in dohodninske lestvice, višji so stroški transporta zaradi rasti trošarin na naftne derivate, imamo pa tudi visoke cene električne energije, spremembe so v obračunu omrežnine, predviden je nov prispevek za dolgotrajno oskrbo in še bi lahko naštevali," so zapisali in dodali, da vsi ti dodatni stroški "zagotovo vplivajo na višje stroške v celotni prehranski verigi".

Zveza potrošnikov: Potrebujemo kontinuirano spremljanje cen in kakovosti

"Dejansko je res, da se je inflacija omejila. Ampak cene so na izjemno visokih ravneh, in to marsikomu predstavlja glavobol pri pokrivanju dnevnih življenjskih stroškov," pa je v Odmevih opozorila Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Dodala je, da sicer drži, da imajo trgovci v Sloveniji ogromno akcij in popustov, a poudarila, da so "ti popusti pogosto netransparentni, zameglijo primerjavo za potrošnika in je dejansko na koncu izbira še težja".

Sorodna novica Ministrstvo končalo projekt popisovanja cen košarice osnovnih živil

Na ZPS-ju zato menijo, da bi bilo ključno uvesti redno, kontinuirano spremljanje in cen in kakovosti živilskih izdelkov. "Na ta način bi potrošnik dobil dejansko vpogled in v ceno in kakovost posameznega produkta," je pojasnila Bevc Bahar, ki opozarja, da to sicer ni mogoče brez podpore države. Na kmetijskem ministrstvu sicer po opustitvi popisovanja drobnoprodajnih cen, ki so ga v okviru projekta košarica osnovnih živil izvajali od septembra 2022 do januarja 2024, te spremljajo drugače, a tudi nov način ne omogoča transparentnega spremljanja trgovskih marž, kar bi morda lahko razkrilo, ali v Sloveniji res preplačujemo hrano.

Na TZS-ju medtem vztrajajo, da so cene transparentne in da jih lahko spremlja vsaka organizacija, predsednica zbornice Mariča Lah pa je v Odmevih poudarila tudi, da so trgovci pod nadzorom Agencije za varstvo konkurence. "Menim, da agencija nikoli ni rekla, da je v trgovini kaj netransparentnega. Zadeva je zelo odprta. Če je spremljanje cen administrativno določeno, kot je bila pri nas košarica, na Hrvaškem pa denimo zamrznitev cen, pa to ni nikoli dobro. Morda na kratek rok, na dolgi rok zagotovo ne, saj vemo, da so s slovenskih polic izginili slovenski proizvodi," je še dodala predsednica TZS-ja.

Vse več pozivov k bojkotu trgovin