Vlada je sprejela spremembe odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev kupcem v Sloveniji. Za prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, je določila obratovalni čas od najmanj 8. do najmanj 18. ure.

Spremenjen odlok hkrati določa izjemo pri sicer z odlokom določenem obratovalnem času prodajaln z živili in kmetijskimi pridelki, in sicer za mikro in majhne družbe, samostojne podjetnike posameznike ter zadruge, ki bodo v skladu z odlokom lahko same določale obratovalni čas na podlagi njihove poslovne odločitve. To je, kot je spomnila vlada, nujno zaradi organiziranja dela v okviru obstoječega kadra in običajnega obratovalnega časa.

V odloku je natančneje določila tudi prodajalno z živili, ki je "prodajalna, ki v pretežni meri prodaja živila". K izjemam pri prepovedi delovanja pa je dodala tudi prodajalne s hrano za živali.

Namen določitve minimalnega obratovalnega časa je preprečevanje stikov zaradi epidemije. Zato se z odlokom določa delovni čas, ki omogoča daljši časovni interval opravljanja nakupov v prodajalnah in s tem manjšo koncentracijo kupcev.

Ukrep ne bo razpršil porabe

"Vlada nam je delno le prisluhnila, a želimo si aktivnega dialoga, ki ga še vedno zavračajo. Če bi nam zares prisluhnili, bi namreč razumeli, da določitev obratovalnega časa najmanj do 18. ure za večje trgovine ne bo prinesla želenega učinka bolj razpršene potrošnje, kar naj bi bil po mnenju vlade namen tega odloka. Če bi to želeli, bi morali še državljanom na dom poslati urnik, kdaj naj gredo v trgovino, ker sicer bodo gneče ob določenih urah v dnevu še vedno enake," opozarja Ladi Rožič, generalni sekretar v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije.

"Določitev odpiralnega časa pravzaprav sploh ne zagotavlja bolj razpršene potrošnje. Čeprav so se delodajalci večinoma že sami organizirali in uredili varovalni sistem spuščanja le določenega števila oseb v trgovino, lahko po informacijah s terena trdimo, da so trgovine ob določenih urah v dnevu tako rekoč prazne, spet ob drugih urah pa je lahko v večjih trgovinah tudi do 70 ljudi hkrati. Ti se v zgolj nekaj sekundah znajdejo vsi hkrati na oddelku sadja in zelenjave. Ljudje med seboj ne spoštujejo varnostne razdalje, prav tako nekateri ne uporabljajo rokavic ob zalaganju vozička s sadjem in zelenjavo. Zaposleni poročajo o izraziti nestrpnosti državljanov, celo verbalni agresiji," je navedel generalni sekretar sindikata trgovinskih delavcev.

Dnevno preverjanje stanja na trgu

Dnevno preverjamo stanje na področju trga z živilskimi izdelki in stanje prehrambnih verig," je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Če bi se pojavile težave pri kakšni od dobaviteljskih poti, pa so že pripravili rezervne scenarije.

To bi se lahko zgodilo najprej pri svežem sadju, kot so agrumi in tropsko sadje, pa tudi nekaterih vrstah zelenjave. Velika dobaviteljica teh izdelkov v Slovenijo je namreč Italija, kot rezerven scenarij za dobavo sadja in zelenjave zato ministrica omenja Madžarsko.

Večjih težav živilska podjetja trenutno nimajo

V podjetjih iz živilskopredelovalnega sektorja zagotavljajo, da uspešno odgovarjajo na povečano povpraševanje. Zaradi spremenjenih razmer so ponekod preusmerili oz. na določenih segmentih okrepili ali zmanjšali proizvodnjo.

"850 naših zaposlenih tako redno in požrtvovalno prihaja vsak dan na delo v različne proizvodne obrate in pekarne ter Žitove prodajalne po Sloveniji," pravijo v Žitu. Povečali so se odvzemi trajnih izdelkov, večje je tudi povpraševanje po osnovnih živilih, med katerimi so moka, testenine, riž, kvas, polenta, mlevski izdelki, konzervirana hrana, otroška hrana, paradižnik, marmelade in vložena zelenjava. Podjetje ima tudi določene zaloge, ki zagotavljajo dolgoročno ponudbo v primeru večje krize. Občasno imajo manjše težave zaradi zaprtja mej, zato iščejo možnosti alternativne dobave.

V Pekarni Grosuplje so medtem zaradi varnostnih ukrepov v proizvodnji, ki so pogojeni z zaščito zaposlenih, zmanjšali obseg dela. "Naše surovine so večinoma domačega slovenskega porekla, tako da trenutno nimamo težav zaradi zaprtih meja oz. prepovedi transporta," so povedali. Opažajo povečano povpraševanje po toastu, ki ima daljši rok trajanja in je primeren za daljše shranjevaje.

V Mlekarni Celeia kljub epidemiji koronavirusa zbirajo mleko z 938 slovenskih kmetij, dnevno 270.000 litrov mleka. "V zadnjih dneh opažamo povečanje naročil svežega in trajnega mleka, sirov in jogurtov v večjih pakiranjih, čemur smo že prilagodili svojo proizvodnjo," je povedal direktor Vinko But. Z izdelki trenutno zalagajo 1000 prodajnih mest v Sloveniji. Proizvodnja in dostava izdelkov pa potekata nemoteno.

Ministrstvo je po besedah Pivčeve v tem času intenziviralo tudi promocijo slovenskih izdelkov: "Ker je omejen dostop do trgovin zaradi omejitev gibanja, smo intenzivirali delo na spletnem mestu Kupuj domače, ljudi pa spodbujamo, da podpirajo domače proizvajalce."

Če bi se na trgu pojavljale motnje ...

V tem času pa je po njenih besedah treba tudi paziti, da ne pride do cenovnih nestabilnosti in se ne začnejo izvajati dampinški pritiski. Z interventnim zakonom vlada po besedah Pivčeve ni sprejela nobenega določenega ukrepa, je pa predvideno, da lahko Pivčeva v soglasju z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom odredi omejitev ali prepoved dajanja na trg posamezne skupine, posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali za hrano ljudi, na ozemlje druge države članice EU-ja ali izvoz v tretje države.

Če zboli gospodar kmetije, ministrica določi upravljavca

Sicer pa je ministrica predstavila tudi druge ukrepe, ki so jih pripravili na ministrstvu in v vladi. "Zavedati se moramo nevarnosti tudi tega, da zbolijo ljudje na kmetijah, in moramo omogočiti, da bodo kmetije delovale nemoteno." Na predlog gospodarja na kmetiji lahko zato kot ministrica določi začasnega upravljavca, ki na kmetiji opravlja zgolj nujna dela, da ni izpada pridelave hrane. Ta nima lastninskih pravic, le upravlja kmetijo, prodaja se lahko izvede le s soglasjem nosilca kmetijskega gospodarstva. Stroške za upravljavca bo pokrila država iz proračuna.

Dvig najvišje dovoljene državne pomoči

Dobra novica je po besedah ministrice tudi ta, da je Evropska komisija sprejela začasni okvir za državne pomoči za 2020, ki med drugim tudi na njihovo prošnjo dviga raven najvišje dovoljene države pomoči de minimis za posamezna podjetja, in sicer na področju ribištva in ribogojstva s 15.000 na 120.000 evrov in za kmetijstvo iz 20.000 na 100.000 evrov.