Trump je sprejel 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov. Foto: EPA
Trump je sprejel 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov. Foto: EPA

Trumpov ukaz pomeni, da 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov in delov ne bodo naložene na 25-odstotne carine na uvoz aluminija in jekla, ki jih je Trump doslej uvedel proti Kanadi in Mehiki. Proti ostalim državam sveta je na ves izvoz v ZDA za zdaj uvedel 10-odstotne carine.

Trumpove 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov veljajo od 3. aprila, od sobote pa bodo veljale 25-odstotne carine na avtomobilske dele, poroča časopis Detroit News. Te carine bi bile dodane vsem drugim carinam, kar je Trump z ukazom preprečil.

Trumpov ukaz predvideva izravnavo carin za avtomobilske dele, ki se uporabljajo v vozilih, sestavljenih v ZDA, v vrednosti do 3,75 odstotka proizvajalčeve predlagane maloprodajne cene za eno leto. Po enem letu se olajšava zmanjša na 2,5 odstotka, ampak le do 2. maja 2027, ko olajšave več ne bo, poroča Detroit News.

Po navedbah Bele hiše in uradnikov ministrstva za trgovino kompenzacija ni povračilo, temveč dobropis za zmanjšanje plačane carine.

Če proizvajalec v ZDA izdela avtomobil, ki ima 85 odstotkov ameriške ali kanadske ali mehiške vsebine v skladu s sporazumom o prosti trgovini USMCA, potem proizvajalec v prvem letu dejansko ne bo dolžan plačati carine za proizvodnjo tega vozila, je navedeno na spletni strani Bele hiše. Dobropis je na voljo le končnemu proizvajalcu vozila, ne pa tudi dobaviteljem, vendar lahko avtomobilski proizvajalci določijo dele, ki jim bodo namenili kompenzacijo, so po poročanju Detroit News navedli uradniki.

Analiza svetovalnega podjetja Anderson Economic Group iz East Lansinga v Michiganu ocenjuje, da bo dobropis - na primer za športni terenec ford explorer izdelan v Chicagu - prinesel 900 dolarjev olajšave, vendar na med 2500 do 4000 dolarjev, kolikor bi ga bremenile carine.

Za GM poltovornjak, izdelan v Teksasu, ki mu bodo carine dodale 10.000 dodatnih stroškov, pa ta Trumpova olajšava pomeni le 2000 dolarjev koristi. Za 8000 dolarjev bo še vedno v minusu. "To ne odpravlja carin. Še vedno ocenjujemo, da bo prišlo do upada prodaje avtomobilov, vendar ta ne bi bil tako velik kot brez tega ukrepa," je sporočilo podjetje Anderson.

"To ni zadostna pomoč avtomobilski industriji. Ne vem, zakaj se moramo vsak dan zbuditi z novimi napovedmi o carinah. Avtomobilska industrija, mala podjetja in proizvajalci so popolnoma odvisni od zanesljivosti," se je odzval demokratski kongresnik Haley Stevens.

Na Trumpov ukrep so se zelo previdno odzvali tudi direktorji glavnih ameriških avtomobilskih podjetij. Predsednika so sicer hvalili, da si prizadeva za pomoč avtomobilski industriji, vendar pa so poudarjali, da se "veselijo nadaljevanja pogovorov z Belo hišo", poroča Wall Street Journal, ki navaja direktorja Forda Jima Farleyja in direktorico GM Mary Barra.

General Motors in drugi proizvajalci so sporočili, da pozdravljajo načrte za omilitev učinka carin. V GM-u so izrazili hvaležnost Trumpu za "njegovo podporo ameriške avtomobilske industrije".

Tudi Ford je sporočil, da ceni Trumpovo odločitev, ki bo "pomagala zmanjšati učinek carin na avtomobilske proizvajalce, dobavitelje in potrošnike". Podobno so sporočili tudi v Stellantisu.

Mineva 100 dni drugega Trumpovega mandata

Trump povzročil negotovost za avtomobilsko industrijo

Trump bo imel ob 100 dneh svojega predsedovanja zborovanje v Michiganu, državi, kjer imajo sedež trije ameriški avtomobilski proizvajalci, Ford, General Motors in Stellantis, tam je tudi mreža več kot 1000 večjih dobaviteljev.

Ta podjetja in avtomobilska industrija na splošno je soočena z negotovostjo, odkar je Trump marca napovedal nove 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov, s čimer želi okrepiti domačo avtomobilsko proizvodnjo.

Carine na avtomobile, izdelane v tujini, ki so lani predstavljali skoraj polovico vseh prodanih avtomobilov v ZDA, so začele veljati prejšnji mesec. Dajatve na uvožene avtomobilske dele pa naj bi začele veljati 3. maja.

Prejšnji teden je koalicija podjetij ameriške avtomobilske industrije Trumpa pozvala, naj ne uveljavi carin na dele.

Zunanji ministri BRICS-a obsodili ponoven vzpon trgovinskega protekcionizma

Zunanji ministri gospodarstev v vzponu BRICS so na zasedanju v Riu de Janeiru ostro obsodili ponoven vzpon trgovinskega protekcionizma. Zunanji minister Brazilije, ki trenutno predseduje BRICS-u, Mauro Vieira je poudaril, da 11-članska skupina odločno zavrača protekcionizem, pri tem pa po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni omenil ameriškega predsednika.

Zasedanje sicer poteka v senci carinske vojne, ki jo je ob vrnitvi v Belo hišo sprožil predsednik ZDA Donald Trump. Skupino BRICS so leta 2009 ustanovile Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska, nato pa so se ji pridružili še Egipt, Etiopija, Indonezija, Iran, Savdska Arabija, Južna Afrika in Združeni arabski emirati.