Kimberly Clark, ki med drugim proizvaja tudi plenice Huggies, sporoča, da bo v tretjem četrtletju cene svojih izdelkov zvišal od šest do osem odstotkov, kar je najlepši primer, kako podjetja občutijo noro rast cen surovin in jih prelivajo v višje cene svojih izdelkov. In kako so porast nafte prek 135 dolarjev za sod "prebavili" največji delniški trgi? Pričakovano s pesimizmom. Newyorški delniški indeks Dow Jones je zadnji teden izgubil 3,9 odstotka, kar je njegova najslabša tedenska predstava v zadnjih treh mesecih.

Avtomobilski velikan zelo čuti posledice stavk
Največje izgube so utrpele delnice letalskih prevoznikov. V povprečju so zdrsnile za 20 odstotkov. Razlog za slabo voljo imajo tudi lastniki delnic General Motorsa. Podjetje je sporočilo, da so številne stavke prihodek oklestile za 2,8 milijarde dolarjev. Delnice so samo v petek izgubile skoraj pet odstotkov in pristale na 26-letnem dnu, hkrati pa precej pripomogle, da je indeks Dow Jones tretjič v zadnjih štirih dneh padel za več kot odstotek in teden končal pri 12.479 točkah. V zadnjih majskih dneh bodo (poleg cen nafte) vlagatelji z zanimanjem pričakovali popravljen podatek o rasti ameriškega gospodarstva v prvem letošnjem četrtletju.

Negativno tudi v Evropi in na Japonskem
Tudi evropske borze so bile zaskrbljene, kako bodo rekordne cene surovin vplivale na inflacijo in na dobičke podjetij. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.322 točk) se je v petek po razprodaji rudarskih in avtomobilskih delnic znižal za 1,7 odstotka, v vsem tednu za dobre tri odstotke. Vseeno ostaja deset odstotkov nad vrednostjo s sredine marca, ko je na globalnih trgih vladala panika zaradi skorajšnjega propada investicijske banke Bear Stearns. Tudi na Japonskem je bil prejšnji teden negativen. Tokijski delniški indeks Nikkei (14.012 točk) se je znižal za 1,5 odstotka, potem ko je teden prej poskočil za dobre štiri odstotke.

Kdaj bo konec rasti cen nafte?
Za sod ameriške surove nafte je bilo treba nazadnje plačati 132,19 dolarja. Dan prej je bil dosežen rekord: 135,09 dolarja. Glavni vzrok za nezadržno rast je poleg šibkega dolarja ponudba, ki naj ne bi bila zmožna zadostiti svetovnim potrebam. V sredo je za sunek navzgor poskrbela še novica o nizkih ameriških zalogah nafte. Opec se še kar ne da in pravi, da na naslednjem sestanku (ki bo šele septembra) ne bo zvišal kvot za črpanje nafte. Evro je teden končal malce pod 1,58 dolarja, medtem ko je unča zlata vredna 925 dolarjev. Spomnimo, da je 17. marca zlato doseglo rekord pri 1.030 dolarjih za unčo, na začetku tega meseca pa padlo na 845 dolarjev.

T. O.