V SKB-ju naj bi odločitev sprejeli zato, ker so banke upnice, ki nimajo sklenjenih zavarovanj za posojila, v podrejenem položaju v primerjavi z bankami, ki imajo sklenjene repo pogodbe. Foto: RTV SLO
V SKB-ju naj bi odločitev sprejeli zato, ker so banke upnice, ki nimajo sklenjenih zavarovanj za posojila, v podrejenem položaju v primerjavi z bankami, ki imajo sklenjene repo pogodbe. Foto: RTV SLO
Predsednici uprave SKB-ja Cvetki Selšek naj bi prekipelo tudi zaradi neodločnega bančnega konzorcija, ki težave s sestanka v sestanek le odlaga. Foto: RTV SLO

Ker se je SKB le pridružil zahtevi, to pomeni, da ne bodo začeli teči novi roki za morebitno uvedbo stečajnega postopka, piše Dnevnik. Dodaja, da je bil po vsej verjetnosti eden izmed glavnih razlogov, da so v SKB-ju sprejeli to odločitev, to, da so banke upnice, ki nimajo sklenjenih zavarovanj za posojila, v podrejenem položaju v primerjavi z bankami, ki imajo sklenjene repo pogodbe.

Z mečkanjem pri sanaciji nezadovoljnih vse več bančnih upnikov
Po pisanju Financ pa je z mečkanjem pri sanaciji Istrabenza nezadovoljnih vse več bančnih upnikov koprskega holdinga, po neuradnih informacijah pa naj bi o stečaju intenzivneje razmišljali tudi v več avstrijskih bankah, ki imajo slaba zavarovanja posojil ali pa jih sploh nimajo. Skupina Istrabenz je bankam dolžna še okoli 800 milijonov evrov, od tega sam holding okoli 370 milijonov evrov.

Finance nadaljujejo, da je predsednici uprave SKB-ja Cvetki Selšek prekipelo tako zaradi neodločnega bančnega konzorcija, ki težave s sestanka v sestanek le odlaga, kot tudi zaradi uprave Istrabenza, ki daje precej drugačne predloge sanacije kot AT Kearney, svetovalec bankirjev pri sanaciji holdinške skupine.

Kaj v prodajo: Droga in turizem ali energetika?
Tako kot večina bank upnic ima tudi svetovalec mednarodne svetovalne hiše AT Kearney Boris Stefančič drugačen pogled na reševanje kriznega položaja v Istrabenzu, kot ga ima uprava, piše Dnevnik. Medtem ko vodstvo Istrabenza predlaga, da bi skupina Istrabenz najprej prodala Drogo Kolinsko, ki v okviru skupine ustvarja največji denarni tok, in turistično divizijo, bi moral Istrabenz po Stefančičevem mnenju najprej prodati energetski del, katerega del predstavlja tudi podjetje Instalacija, ki je v 51-odstotni lasti Istrabenza in se ukvarja s skladiščenjem naftnih derivatov v Kopru.

V Istrabenzu davčni inšpektorji?
Kot na podlagi neuradnih informacij pišejo Finance, Istrabenz te dni gosti davčne inšpektorje. Njihov vir pravi, da naj bi inšpektorje še posebno zanimale poslovne povezave med Istrabenzom in podjetjem Microtrust - v lasti zdajšnjega direktorja Maksime Holdinga Nastje Sušinskega -, ki jih je nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar uporabil kot enega izmed kanalov za prevzem Istrabenza mimo prevzemnega zakona.

Microtrust je bil posrednik v preprodaji sedemodstotnega deleža Istrabenza, ki je leta 2007 od Pivovarne Laško romal k družbam okoli NFD-ja Staneta Valanta. Ta se je marca lani zavezal, da bo z Bavčarjevo Maksimo Holdingom prevzel Istrabenz, a tega ni storil.

B. K.