Tako politika prispeva svoj delež ovir za odkrito in k rešitvam usmerjeno razpravo tudi v gospodarstvu, zato je treba razumeti, da je končna rešitev gospodarstva v sposobnostih gospodarstva samega, je predsednik države dejal na 15. obletnici Združenja delodajalcev Slovenije.

Ali smo si sploh zastavili prava vprašanja?
Izpostavil je predvsem dve vprašanji, in sicer ali naša država sploh ima izoblikovano predstavo o tem, kaj si želi v prihodnosti, in ali ima prepričljiv socialni in gospodarski dnevni red. Spomnil je še na padec konkurenčnosti Slovenije, ki je našo državo v raziskavi Inštituta za razvoj menedžmenta potisnil za dvajset mest navzdol.

"To nas mora močno skrbeti," je prepričan Danilo Türk, ki velik del razlogov za strm padec pripisuje tudi pesimističnim odgovorom vodstvenih delavcev v podjetjih. Gospodarska kriza bi morala zbuditi vsakogar, ki ima odgovornost odločanja, in ga postaviti pred temeljno vprašanje, "ali je tisto, kar počne, pravilno, ali upošteva spremenjene okoliščine, ali to počne na optimalno pravilen način in ali to drugi počnejo učinkoviteje", je Türk izpostavil nujo kritične samorefleksije tudi v gospodarstvu.

Oživiti je treba socialni dialog
Predsednik meni, da je pobud iz gospodarstva premalo, predvsem takih, ki bi izkazovale kulturo odprtosti za spremembe in tržno kreativnost. "Dokler bo tudi gospodarstvo izkazovalo značilni slovenski oportunizem, slabe poslovne modele in slabo korporativno upravljanje, bo izjemno težko oblikovati smiselno ter uspešno strategijo za prihodnost," je bil kritičen Türk. Pri socialnem vidiku življenja pa je opomnil, da je nujno izboljšati kakovost socialnega dialoga, saj ta ne more biti resnično uspešen, dokler ostaja omejen le na distribucijo že tako skromnega dohodka.

Sindikat s prstom kaže na vlado
Predsednik združenja Boris Meh je poudaril, da združenje nikoli ni postavljalo zahtev o nekritičnem krčenju pravic delavcev in delodajalce potisnilo na obrobje, kakor želijo prikazati nekateri. Meh obžaluje, da je socialni dialog zastal.

Dušan Smolič, predsednik ZSSS-ja, krivdo za zastoj socialnega dialoga pripisuje vladi, ki velike projekte oblikuje mimo socialnih partnerjev, predvsem sindikatov. Semolič meni, da je vlada bolj kot ljudem naklonjena kapitalu, zato pot do korekcije socialnega dialoga vidi predvsem v korekciji odnosa med vlado in socialnimi partnerji.