Skupina nekdanjih delavcev Vegrada je svoj javni poziv razposlala na večino najvišjih državnih institucij - odgovor so prejeli od vsaj ene, predsednika države Danila Türka. Ti delavci so namreč zadnje plače prejeli eno leto nazaj, so povsem brez prihodkov, medtem ko jim podjetje dolguje od 4.000 do 15.000 evrov vsakomur, nekaterim tudi več.

Stečajna upraviteljica "nima pristojnosti"
Ob vsem tem to isto podjetje, ki jim dolguje večje količine denarja, od njih zahteva plačilo najemnine v samskem domu. "Delavci smo sami gradili te domove v prostem času," se je prejšnji teden spomnil eden izmed delavcev. Delavci so pripravljeni najemnino plačati, če jim podjetje predtem poravna svoje dolgove do njih. A stečajna upraviteljica Alenka Gril je zatrdila, da za tako potezo nima pristojnosti.
Türk: Delavske terjatve naj bodo prednostne
Po mnenju predsednika države, ki usodo te skupine delavcev "pozorno spremlja" že od januarja, so njihove zahteve upravičene. Izplačilo plač delavcem bi morali tudi v primeru stečajnih postopkov obravnavati prednostno in zagotoviti plačilo prispevkov za socialno varnost, se je strinjal. Delavci namreč zahtevajo, naj se iz stečajne mase ne poplačajo najprej NLB, Lafarge Cement, Merkur in podobni, temveč naj se delavski zahtevki obravnavajo prednostno. "Vegradov delavec je zadnja luknja na piščalki," je dejal eden izmed njih.

To vprašanje je Türk izpostavil tudi v svojem govoru ob Najevski lipi, kjer je izjavil, da "potrebujemo družbo s takšno ureditvijo, v kateri ne bo ljudi, ki so v največji stiski, ne po svoji krivdi, prepuščeni svoji usodi in krivicam".

Naj pomaga država s posebnim fondom?
"Primerni bi bili tudi ustrezni fondi, ki bi omogočali sprotno reševanje povsem konkretnih stisk delavcev, ki so ostali brez vseh sredstev za preživetje," je predsednik zapisal v pismu delavcem. Ti namreč zahtevajo poseben fond, iz katerega bi država izplačala razliko od dejansko izplačanih terjatev iz stečajne mase. Če se dogajajo kršitve delavskih pravic v takšnem obsegu, potem je pravni sistem opravilno nesposoben, argumentirajo v Nevidnih delavcih sveta (IWW), in je torej država odgovorna za škodo.
Delavci poleg tega zahtevajo tudi, naj se delavskih domov pred poravnavo terjatev ne proda. Novi lastnik namreč do delavcev ne bi imel nobenih obveznosti in bi jih lahko izselil. Ti delavci so, kot pojasnjuje IWW, večinoma brez sredstev za preživetje, delodajalec jim ni plačeval socialnih prispevkov niti plač, poleg tega so kot delavci migranti brez pravice do nadomestila za brezposelnost - čeprav nekateri tu delajo že desetletja.

230 evrov za preživetje
Vlada se je na to pravno praznino odzvala že pred časom z nakazili humanitarnim organizacijam, ki so potem posameznim delavcem za osnovno preživetje dodelile dvakrat po 230 evrov pomoči. A ker želi stečajna upraviteljica prodati še delavski dom, kjer so ti trenutno nastanjeni, lahko ostanejo še brez strehe nad glavo. Zato vztrajajo, naj se dom proda šele po plačilu terjatev. Kot zanimivost, del doma je lahko že odkupil eden nekdanjih Vegradovih direktorjev.