Pri nas je leta 2019 delalo 80.000 tujcev, zdaj jih na trgu dela že 150.000. To predstavlja približno 16 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. V bližnji prihodnosti se bo povpraševanje po tujcih najbrž nekoliko umirilo, a se vseeno ob naraščanju števila tujih delavcev pojavlja vedno več izzivov, s katerimi se bo treba spopasti.

Države, ki so bile do zdaj izvoznice delavcev – Poljska, Romunija Bolgarija pa tudi Slovenija, se spopadajo s podobnimi težavami. Tuji delavci ne znajo jezika, nimajo niti želje, da bi se ga naučili, ne poznajo delovne zakonodaje, državni servisi pa niso ustrezno pripravljeni, v raziskavi ugotavlja profesorica Fakultete za upravo Valentina Franca.

"Naša struktura, naša zakonodaja, naša družba, naš sistem, šole, vrtci na to niso prilagojeni. Vse te države imajo podobne izzive," je povedala.

V Sloveniji tujci delajo predvsem kot pomožni delavci v gostinstvu, v trgovini, v skladiščih, je naštel Simon Urbanč s portala mojedelo.com. "Jezik je velika ovira, tako da prav zelo to niso samostojni delavci. Niti ne gre za ustvarjanje velikih dodanih vrednosti z njimi," je dodal.

Analiza zavoda za zaposlovanje je pokazala, da imajo delavci, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, boljše kvalifikacije kot delavci iz Azije. Direktorica Greta Metka Barbo Škerbinc: "Mislim, da bomo morali še vedno zaposlovati tujce. Iskati jih želimo v bližnjih državah, v katerih imamo tudi dobro utečene poti med javnimi službami in sporazume, s katerimi so delavci zaščiteni".

Slovenija sklepa socialni sporazum s Turčijo. Prihod delavcev s Filipinov se je upočasnil, med drugim zato, ker se tudi njihova država spopada s pomanjkanjem kadrov, zaposlenih v zdravstvu.