Ameriške zvezne rezerve so obresti z enega odstotka dvignile na 2,25 odstotka, tudi v letu 2005 pa lahko pričakujemo zaostrovanje denarne politike, kar pa je le znak, da gre ameriškemu gospodarstvu dobro.

Niti skok nafte do oktobrskih 55 dolarjev ni resneje ogrozil rasti bruto domačega proizvoda, posebej tuje vlagatelje na Wall Streetu pa lahko skrbi padec dolarja.

Indeks Dow Jones je letos pridobil le 3,5 odstotka, pa še to je posledica vzpona po razpletu predsedniških volitev. Vseeno sta oba indeksa ob koncu leta dosegla najvišji vrednosti po treh letih in pol! Spomnimo, da sta bila tako Dow Jones kot Nasdaq poleti globoko pod psihološkima mejama 10.000 oziroma 2.000 točk.

Med 30-imi delnicami, vključenimi v elitni delniški indeks, so najbolj trpele Merckove. Nesrečnega 30. septembra so se pocenile kar za 27 odstotkov, potem ko je podjetje iz prodaje vzelo eno od rizičnih zdravil.

Delniški indeksi na evropskih borzah so se drugo leto zapored povzpeli, čeprav ne toliko kot lani. Rast vodilnih indeksov v Londonu (FTSE 100), Frankfurtu (DAX 30)in Parizu (CAC 40) je bila na letni ravni zelo usklajena, in sicer med sedmimi in osmimi odstotki. Analiti priporočajo evropske delnice, ki naj bi bile v primerjavi z ameriškimi podcenjene, je pa res, da je v ZDA gospodarska rast vztrajno višja kot v Evropi.

S težavo, kako prebuditi gospodarstva, se že od konca 80-ih let ubada Japonska. V zadnjem času kaže bolje, kar se odraža tudi na delniškem trgu. Tokijski Nikkei je letos pridobil dobrih sedem odstotkov, z vrednostjo okrog 11.500 točk pa je še daleč od rekorda, doseženega 29. decembra 1989, ko je vodilni azijski indeks pokazal 38.915 točk.