Z gospodarsko rastjo, ki je skoraj še enkrat večja kot v drugih državah v čakalnici za EU, bo Turčija kmalu izpolnjevala gospodarske zahteve za vstop v evropski klub. V zadnjem četrtletju lani je turško gospodarstvo dosegalo rasti iz najboljših časov azijskih tigrov: rast BDP-ja je bila 9,5-odstotna, na letnih ravneh pa se že od leta 2002 giba med sedmimi in osmimi odstotki. Če te številke primerjamo z ostalimi kandidatkami za vstop v Unijo, je razlika očitna. Hrvaška je imela lani 4,3, Romunija 4,1 in Bolgarija 5,5-odstotno rast BDP-ja.

Tuja podjetja so v zadnjih letih okrepila vlaganja v Turčijo; letos naj bi ob Bospor odšlo med 12 in 15 milijardami dolarjev naložb, kar je v primerjavi z manj kot milijardo dolarji neposrednih tujih investicij pred nekaj leti fantastičen dosežek. Ugodna so tudi inflacijska gibanja, ki so z več kot 68 odstotkov v letu 2001 padla na predvidenih pet odstotkov v letu 2007.

Od bankrota do rasti
Od kod tovrsten zagon države, ki so jo nekoč opisovali kot bolnika ob Bosporju? Ob prelomu tisočletja je Turčija skoraj doživela bankrot državne blagajne, ki je bil posledica hude gospodarske krize. To država v obliki bremena velikega deficita, ki so ga mukoma uspeli znižati s sedmih odstotkov v letu 2004 na zdajšnjih 2,8 odstotka, in brezposelnosti odplačuje še danes. V gospodarstvu, kjer je imela praktično vso besedo še vedno država, so bile nujne reforme.

Danes turško gospodarstvo zaznamuje mešanica vlaganj v prenovo industrijskih obratov, predvsem v tekstilni industriji, in širitve trgovine, čeprav kmetijski sektor še vedno zaposluje več kot tretjino delovne sile. Vse bolj pa se umika dejavnostim z veliko dodano vrednostjo, kakršni sta elektronska ali avtomobilska industrija; povečuje se tudi celoten storitveni sektor, ki ima v družbenem proizvodu že skoraj 60-odstotno težo. Najhitreje se razvijajo gradbeni, telekomunikacijski in transportni sektor.

Dohitevanje Bolgarije
K širitvi obsega državnega mošnjička je veliko prispevala tudi privatizacija. Prodaja državnega premoženja bo Turčiji po napovedih prinesla dodatnih 21 milijard dolarjev. S skoraj 8.000 dolarji BDP-ja na prebivalca, merjeno po pariteti kupne moči, je tesno za petami Bolgariji in skoraj izenačena z Romunijo. Le Hrvaška je med kandidatkami za EU s tretjino večjim BDP-jem na prebivalca v prednosti.

EU Turčiji postavlja številne pogoje
Pri vstopanju v Evropsko unijo bo imela Turčija več težav z družbeno-političnimi razmerami doma in negativno nastrojenim javnim mnenjem v sedanjih članicah Unije. Bruselj namreč bolj kot gospodarske dosežke izpostavlja politične in manjšinske težave Turčije. Nerešeno kurdsko vprašanje, Severni Ciper in tabuiziranje pokola Armencev med I. svetovno vojno so le tri od pomembnih preprek na poti proti Uniji.

Turška država je namreč v zelo specifični situaciji. Iz dediščine reformističnega "očeta Turkov" Mustafe Kemala Atatürka izhaja sekularna tradicija družbene ureditve, katere varuh je vojska. Ta se je v preteklosti že večkrat vmešala v politične razmere - predvsem v okoliščinah, ko je bila sekularnost države zaradi uspeha konservativnih proverskih muslimanskih strank ogrožena. Prav tovrstno vmešavanje vojske Uniji kot varuhu demokracije ne more biti zelo všeč.

Večina Slovencev proti članstvu
V MMC-ju smo vas lani oktobra v anketi vprašali, ali bi podprli vstop Turčije in Hrvaške v EU. Kar 53 odstotkov od 2.385 sodelujočih vstopu obeh držav nasprotuje. 11 odstotkov bi glasovalo samo za Hrvaško, 15 odstotkov pa samo za Turčijo. Vstop obeh držav bi podprl samo vsak deseti anketiranec.

Vojska je pomemben dejavnik tudi na gospodarskem področju. V Turčiji preko dveh skladov, ki sta v njeni lasti, vojska deluje kot veliko podjetje, od naročil katerega so odvisni številni manjši podizvajalci. Oba sklada, OYAK ("Sklad za podporo pripadnikom vojske" - pod njegovim okriljem je 30.000 zaposlenih) in TSKGV ("Ustanova za krepitev moči vojske" - 20.000 zaposlenih), sta v obliki joint-venturjev tesno povezana tudi z multinacionalkami, npr. Renaultom ali Goodyearom.

Pomenljivo pri tem je dejstvo, da ima vojska popoln nadzor nad financiranjem teh skladov, kar pod vprašaj postavlja transparentnost njunega poslovanja, ob tem pa sta oproščena davčnih bremen. In njuna proračuna nista majhna, saj obsegata več deset milijard evrov.

R. S.