Vlada naj bi v epidemiji najbolj prizadetim panogam namenila 287 milijonov evrov, kar je za več kot polovico manj od sprva predvidenih dobrih 600 milijonov evrov. V predlogu interventnega zakona ni predvidenih sredstev za enkraten dodatek za turizem, od katerega so si v gospodarstvu največ obetali za pokritje izgube med zaprtjem.

Kot je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj, prav tako ni predvidenih sredstev za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in sredstev za subvencioniranje čakanja na delo, medtem ko so sredstva za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in za financiranje letnega regresa prepolovljena. Največji delež, 230,6 milijona evrov, predstavlja vrednost novih bonov, ki jih bodo 30. junija prejeli vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Unovčiti jih bo mogoče za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, veljavni pa bodo do konca tega leta. Polnoletni bodo prejeli bone v vrednosti 120 evrov, mlajši pa v vrednosti 60 evrov.

Ekonomist Bogomir Kovač na splošno ocenjuje, da so bili ukrepi prepozni, premalo enostavni in da premalo so kompenzirali oškodovanje podjetij zaradi zaprtja. "Imamo že precejšnje število ponudnikov, ki zapira svoje dejavnosti, kajti stroškovno ne zdržijo več. Mali in srednji ponudniki teh storitev so iz lastnih sredstev zalagali svoja podjetja in zdaj je tega preprosto zmanjkalo," je dejal za Radio Slovenija.

Podjetja se tako spoprijemajo z likvidnostnimi problemi kot pomanjkanjem ustreznega kadra in zgolj s popolno sprostitvijo gospodarstva in novimi turističnimi boni jih po Kovačevem mnenju ni mogoče rešiti. Turistični boni sicer že lani niso bili izkoriščeni. "Nominalno se običajno takšna sredstva nikoli v celoti ne izkoristijo, tako da so bolj ali manj na papirju. Lansko leto smo na tem področju pravzaprav na nek način doživeli precejšen neuspeh," ocenjuje Kovač.

Turistično gospodarstvo poziva k dopolnitvi interventnega zakona

"Interventni zakon za turizem, ki smo ga po dolgotrajnem, večmesečnem usklajevanju, nestrpno pričakovali, sicer prinaša določene ukrepe dodatne pomoči, v zadnji verziji pa ne vsebuje več ukrepov enkratnega dodatka za turizem in povečane pomoči samozaposlenim. Zaradi počasnega okrevanja panoge inzunajsezonskega obdobja, ki sledi po poletju, je do konca leta nujno podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo, kot priporočajo tudi evropske institucije," je v skupnem pismu zapisalo 17 deležnikov iz turističnega gospodarstva.

Sorodna novica Intervencijski zakon za pomoč turizmu, kulturi in športu bo daleč največ denarja namenil bonom

"Ravno ti ukrepi so bili namenjeni segmentom turizma, ki jih je epidemija najbolj prizadela; mestni hoteli, turistične agencije, turistični vodniki, poslovni turizem, rent a car dejavnost – to so primeri segmentov, ki imajo več kot 80-odstotni upad prihodkov," so opozorili v pismu. "Bojimo se, da bodo številna turistična podjetja v primeru sprejetja zadnje verzije interventnega zakona prenehala poslovati. Zavedati se je treba tudi, da se bo zaradi odloženih kreditnih obveznosti stanje v veliko podjetjih še poslabšalo," poudarjajo.

Opozorili so, da letošnja glavna turistična sezona ne bo boljša od lanske. V veljavi so številne omejitve poslovanja, poleg tega pa različni pogoji za prehajanje mej in čakanje na evropski potovalni certifikat onemogočajo zagon turizma v polni meri. "Zaradi navedenega menimo, da je skrajni čas za ustrezno dopolnitev interventnega zakona, ki bo turističnim podjetjem omogočil preživetje. V zakon je treba vrniti ukrep enkratnega dodatka za turizem, dodatno pomoč za samozaposlene ter podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo do 31. decembra 2021," so zapisali v skupnem pismu, ki so ga podpisali Turistično-gostinska zbornica Slovenije, njena posebna skupina, Združenje hotelirjev Slovenije, Združenje kampov Slovenije, Združenje igralništva Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Kongresni urad Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Sekcija za gostinstvo pri OZS-ju, Združenje Slovenia Outdoor, Združenje slovenskih žičničarjev, Zbornica gorskih centrov, Skupnost Julijske Alpe, Turizem Ljubljana, Združenje JRE Slovenija, Turistična zveza Slovenije ter Združenje rent a car.

Turistične agencije: "Poudarjali smo, da je bistvena enkratna pomoč"

Po presoji Združenja turističnih agencij pri trenutnem predlogu interventnega zakona ne gre več za pomoč panogi. V samostojnem javnem pismu so vlado pozvali, naj v predlog vključi ukrepe, kot so izplačilo enkratne nepovratne pomoči, subvencioniranje čakanja na delo in kritje fiksnih stroškov do konca leta. "Ves čas pogovorov o interventnem zakonu smo poudarjali, da je bistvo zakona enkratna pomoč turizmu, kot jo je vseboval prejšnji 62. člen zakona. Razumeti je bilo, da je to bistveni in najpomembnejši ukrep, skupaj z ukrepom subvencioniranja čakanja na delo," so v javnem pismu poudarili v združenju.

Turistične agencije poudarjajo, da so z veseljem pohvalili delovanje vlade na začetku pandemije, saj je bila pomoč panogi zagotovljena hitro in pravočasno. "V nadaljevanju so sledili ukrepi, predvsem subvencioniranje čakanja na delo in pokrivanje fiksnih stroškov, ki so nam pomagali nekako preživeti. Nikar ne pozabimo, vsako podjetje je iz lastnih sredstev doplačevalo za čakanje na delo vsoto, ki je bila med 30 odstotki in 40 odstotki izplačane plače," so dodali in poudarili, da je to pri približno 2200 zaposlenih v panogi velika vsota, ob tem, da je dejavnost onemogočena 15 mesecev.

Njihova povprečna prizadetost se po navedbi združenja izkazuje v več kot 70-odstotnem povprečnem upadu prometa. Pri nekaterih do 95-odstotnem padcu. "Zdaj, ko smo pri koncu in ko za ohranitev teh delovnih mest in delovnih mest v hotelih, trgovini, naravnih znamenitostih, v gostinstvu potrebujemo še finale, pa je vse izginilo v predlogu zakona," so kritični.

Izvoznikom slovenskega turizma boni niso v pomoč

Vlado v Združenju turističnih agencij pozivajo, da v interventni zakon vrne ukrepe, za katere je celotna turistična stroka na sestankih sveta na gospodarskem ministrstvu vsakič znova jasno povedala, da so nujni. "Samo neposredna pomoč turističnemu gospodarstvu je lahko ekonomična; posredna, kot npr. turistični boni, je lahko množicam všečna, vendar je izjemno draga. Od porabljenih 200 milijonov evrov je prejemnikom v optimističnem scenariju ostalo 15 odstotkov oz. 30 milijonov evrov, kolikor je ta pomoč na koncu zares znašala," so poudarili.

Kot je še poudarilo združenje, so turistične agencije organizatorji potovanj. "70 odstotkov našega dela je privabljanje tujcev v Slovenijo, v naše hotele, z našimi prevozniki, k našim trgovcem in gostincem. Nam je v interesu te goste pripeljati v Slovenijo, ne v katero od sosednjih držav," so še poudarili. Miro Hribar je v imenu receptivnih turističnih agencij v sporočilu za javnost medtem opozoril, da je njihova podjetja novi predlog interventnega zakona popolnoma zaobšel. "Kot 100-odstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo da bo potrebnih še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirati," je opozoril.

"Naši gostje so izključno tujci, ki v veliki večini uporabijo letalski prevoz. V Slovenijo pripeljemo večino organiziranih skupin iz oddaljenih tržišč, organiziramo številne mednarodne konference ter druge poslovne dogodke, ob tem pa vlagamo velika sredstva v mednarodno promocijo Slovenije. Naši gostje prihajajo v Slovenijo tudi zunaj glavne potovalne sezone in imajo dokazano bistveno večjo dodano vrednost, saj v Sloveniji pustijo kar dva- do trikrat več kot domači in tudi kot avtomobilski gostje iz sosednjih držav," je posvaril.

Klub slovenskih podjetnikov: Nekaterih ključnih ukrepov ni

Sorodna novica Klub slovenskih podjetnikov kljubuje slovenski poslovni gravitaciji

Nad vsebino intervencijskega zakona je razočaran tudi Klub slovenskih podjetnikov (SBC). Zakon ne vsebuje nekaterih ključnih ukrepov za obstanek najbolj prizadetih podjetij, zatrjuje.

"V SBC-ju se strinjamo, da se ukrepi ne morejo nerazumno dolgo podaljševati in kar vsem po vrsti. Vendar pa ne smemo pozabiti, da niso vse panoge in podjetja v istem položaju in jih epidemija ni enakomerno prizadela," so poudarili v sporočilu za javnost.

Dodali so, da se zaradi vse boljše epidemiološke slike v državi rahljajo ukrepi, a nekateri vseeno ostajajo. "Zato ne moremo reči, da lahko zdaj vsa podjetja v državi poslujejo nemoteno in v polnem obsegu, ter da zato dodatni ukrepi v obliki delnih povračil nadomestil za čakanje na delo ter enkratni dodatek za gostinstvo in turizem niso več potrebni," so zapisali.

Najbolj prizadeta podjetja imajo po opozorilih SBC-ja že tako težave z likvidnostjo, saj so tudi v času, ko niso smela poslovati, imela stroške, ki so jih morala poravnati, tako do delavcev kot dobaviteljev.

"Prihodki bodo manjši"

"Prav od enkratnega dodatka za gostinstvo in turizem so si najbolj prizadete panoge največ obetale, saj bi s tem pokrile del izgube med zaprtjem. Po drugi strani pa zanje sedaj ostajajo omejitve, kot npr. število gostov in PCT pravilo v notranjosti lokalov, razdalja med mizami, zasedenost hotelov, zaradi katerih bo obiskanost nedvomno manjša, kot bi lahko bila. S tem bodo tudi prihodki manjši," pojasnjujejo.

Poudarili so še, da nekatere panoge in podjetja kljub rahljanju ukrepov ne morejo čez noč zagnati poslovanja v obsegu, kot jih dopuščajo pravila, ampak potrebujejo za to več tednov oz. mesecev. Ena izmed takšnih so receptivne agencije, saj so odvisne od tujih denimo poslovnih gostov, različni dobavitelji turističnih podjetij, tudi nekateri mestni hoteli ...

Vlado in poslance so pozvali, da še enkrat razmislijo o ponovni vključitvi izključenih ukrepov v interventni zakon. "Ti ukrepi naj ne veljajo za vse, ampak samo za najbolj prizadete. Če smo jih v času epidemije izključili iz možnosti opravljanja dejavnosti, jih zdaj vključimo v ukrepe, s katerimi bodo ob koncu epidemije lažje zagnali svoje dejavnosti," so sklenili poziv.