Turški finančni minister Berat Albayrak je popoldne v telekonferenci miril finančne vlagatelje, ki so že pred časom izgubili zaupanje v turško liro, v zadnjih dneh pa se je kriza le še zaostrila. Za telekonferenco je bilo prijavljenih skoraj 4.000 vlagateljev, večinoma iz ZDA, Evrope in Bližnjega vzhoda.

Albayrak je zagotovil, da se v Ankari ne nameravajo obrniti na Mednarodni denarni sklad (IMF) in da bo Turčija iz krize izšla močnejša. Zavrnil je tudi govorice o uvedbi nadzora kapitalskih tokov za preprečitev odliva kapitala iz države. Vlagateljem je zagotovil tudi, da je turški bančni sistem trden, devizne rezerve centralne banke pa zadostne. Napovedal je ukrepe za zmanjšanje javne porabe in strukturne ukrepe za naslovitev ključnih izzivov hitro rastočega gospodarstva.

Kot prvo in ključno nalogo je navedel boj proti naraščajoči inflaciji, ki naj bi jo tudi s pomočjo centralne banke znižali na enomestno številko. Ali to pomeni, da bo centralna banka zvišala obrestne mere, kot to od nje pričakujejo trgi, ni znano. V preteklih mesecih se je predsednik Recep Tayyip Erodgan večkrat javno vpletel v denarno politiko in zavrnil podražitev denarja, zdaj pa v Ankari zagotavljajo, da bodo neodvisnost centralne banke spoštovali.

Macron za okrepitev odnosov
Poteze zadnjih dni tudi kažejo, da se je Turčija ob sporu z ZDA začela spet približevati Evropi. Danes je tako Albayrak govoril z nemškim finančnim ministrom Olafom Scholzem. Ta mu je zagotovil, da je močno turško gospodarstvo v interesu Nemčije in Evrope, Albayrak pa je že v sredo zatrdil, da je poglobitev že tako tesnih gospodarskih vezi z EU-jem in dolgoročno dobro sodelovanje najboljši odgovor na ameriške grožnje.

Podobno okrepitev trgovinskih in investicijskih odnosov sta v telefonskem pogovoru napovedala tudi Erdogan in francoski predsednik Emmanuel Macron. V Ankari ob tem napovedujejo še nadaljnje gospodarsko približevanje Rusiji in Kitajski.

Albayrak, mož najstarejše Erdoganove hčerke in tarča očitkov nepotizma, je že v petek predstavil obrise "novega gospodarskega modela", a takrat vlagateljev ni prepričal. Lira je v ponedeljek dosegla dno pri 7,24 lire za dolar in 8,12 lire za evro.

Lira se je okrepila
Tečaj turške lire se je ob ukrepih centralne banke za okrepitev finančne stabilnosti in zagotovitev likvidnosti na trgu, sprejetih v minulih dneh, pa tudi ob sredni napovedi Katarja, da bo ta bogata zalivska država v bližnji prihodnosti v Turčijo usmerila za okoli 15 milijard dolarjev tujih neposrednih investicij, nekoliko okrepil. Trenutno tako tečaj lire ostaja pod šestimi lirami za dolar.

ZDA imajo pripravljene nove sankcije
Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je medtem sporočil, da imajo ZDA po podvojitvi carin na jeklo in aluminij že pripravljene sankcije, če se bo Ankara upirala izpustitvi pastorja Andrewa Brunsona. 50-letnega Brunsona iz Severne Karoline so v Turčiji zaprli pred letom in pol. Obtožujejo ga, da je vohunil za Delavsko stranko Kurdistana (PKK), ki v Turčiji in ZDA velja za teroristično organizacijo. Naprtili so mu tudi obtožnico vohunjenja za gibanje Fethullaha Gülena, ki se je zatekel v ZDA in živi v Pensilvaniji. Grozi mu 35 let zapora. Pastor je sicer zaradi slabega zdravstvenega stanja v hišnem priporu.

ZDA od Turčije, sicer zaveznice v zvezi Nato, že nekaj časa zahtevajo izpustitev pastorja. Turčija na drugi strani zahteva izročitev Gülena, ki mu pripisujejo odgovornost za poskus državnega udara. Ker Ankara zahtevi ni ugodila, so ZDA v začetku meseca uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, ki sta po njihovih navedbah igrala vodilno vlogo v aretaciji in priporu pastorja Brunsona. Turčija je odgovorila z zamrznitvijo premoženja ameriškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve.

Cavusoglu za rešitev v odnosih z ZDA
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je medtem dejal, da se težave v odnosih z ZDA lahko enostavno rešijo, a ne na sedanji način. Tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin je na konferenci sporočil, da Turčija glede energetike ni brez alternativ, in dodal, da bi krizo v odnosih z ZDA lahko spremenili v priložnost, poroča Reuters. Turčija polovico naftnih derivatov uvozi iz Irana, proti kateremu so ZDA po izstopu iz jedrskega sporazuma uvedle nove sankcije, prav tako pa z njimi grozijo vsem državam, ki z Iranom poslujejo.

S carinami nad carine
V ponedeljek so ZDA podvojile ameriške carine na uvoz jekla in aluminija iz Turčije. Napetosti in dvig ameriških carin so močno prizadeli vrednost turške lire. S tem se je razširil strah, da je država na robu gospodarske krize, ki bi se lahko razlila po Evropi. Erdogan je krizo večkrat označil za "gospodarsko vojno" in napovedal, da bo Turčija v tej vojni zmagala.

Ankara je v odgovor na zvišanje carin v sredo zvišala carine na uvoz številnih ameriških proizvodov. Tako bodo sedaj carine na uvoz ameriškega riža 50-odstotne, na močne alkoholne pijače 140-odstotne in na kozmetiko 60-odstotne. Carine na uvoz avtomobilov dosegajo do 120 odstotkov, odvisno od tipa avtomobila.