"Banka Slovenije je vsoto posojil nad priporočenimi merili ocenila na približno četrtino vseh, nekako 250 milijonov evrov. Menimo, da bi bil vpliv na rast zasebne porabe manjši, saj vsa potrošniška posojila po naših podatkih niso namenjena dobrinam, statistično zajetim v ta agregat. Poleg tega bi se del gospodinjstev odločil oz. bil kreditno sposoben tudi za najem posojil po novih pogojih," so za Slovensko tiskovo agencijo dejali v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Banke morajo od novembra pri kreditiranju prebivalstva upoštevati nove minimalne standarde, ki jih je postavila Banka Slovenije. Pri potrošniških posojilih je omejila ročnost, pri potrošniških in stanovanjskih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Nova pravila so razburila del javnosti.
Zadnje davčne spremembe bodo na to potrošnjo vplivale pozitivno, tako da s tega vidika ni razloga za spremembo jesenske napovedi zasebne potrošnje,
Da bo imel ukrep med drugim negativne posledice na porabo in posledično na gospodarsko rast, so opozorili v združenju bank in v trgovinski zbornici. Ukrep so po drugi strani podprli v Zvezi potrošnikov Slovenije.
V razpravo je posegel tudi premier Marjan Šarec, ki je pozval, da na sestanku, sklicanem 15. novembra, "še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v blagor vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost". Na tem sestanku naj bi se soočili tako predstavniki finančnega in gospodarskega ministrstva, Umarja, Banke Slovenije in združenja bank, zveze potrošnikov ter gospodarske in trgovinske zbornice. K dialogu pri sprejemanju sistemskih rešitev je pozval tudi prvi mož NLB-ja Blaž Brodnjak.
Šarec poziva k omilitvi ukrepa
Premier Marjan Šarec je Banko Slovenije vnovič pozval, naj omili stroge pogoje dajanja potrošniških in stanovanjskih posojil, ki veljajo od 1. novembra. "V času, ko se gospodarstvo ohlaja, je treba iskati načine, kako spodbujati kroženje denarja," je dejal
Stranka LMŠ je bila stranka, ki ni podprla imenovanja Boštjana Vasleta za guvernerja, je ob robu obiska v Pragi novinarjem dejal Šarec. Pomisleke glede imenovanja je imel tudi sam.
Preden ga je DZ potrdil za guvernerja, je Vasle vodil urad za makroekonomske analize in razvoj, katerega takratne napovedi so bile po Šarčevih besedah zelo črnoglede in so se izkazale tudi za napačne. "Ta ukrep je zelo podoben, takoj bo znižal gospodarsko rast za 0,3 odstotka," je dejal o novih pogojih kreditiranja prebivalstva.
Ob tem je opozoril, da gospodinjstva niso povzročila nobene krize. "Če vi kot gospodinjstvo vzamete kredit, verjemite, da boste morali vse vrniti," je dejal in ponovil, da nobeno gospodinjstvo ni povzročilo propada finančnega sistema države, "so pa banke v preteklosti na lepe oči dajale kredite raznim ljudem, od katerih so danes nekateri tudi v zaporih".
Če bo ukrep Banke Slovenije ostal v veljavi, se bo domača potrošnja takoj ustavila, je opozoril. A če bo prihajalo do dodatnega ohlajanja gospodarstva, to po njegovem mnenju ni dober ukrep, kajti povzroča manj trošenja in tudi paniko.
V času, ko se gospodarstvo ohlaja, je treba iskati načine, kako spodbujati kroženje denarja, ne pa se zapirati v nek vakuum, da bodo banke spet sedele na denarju, pošteni ljudje pa ne bodo dobili kredita. "To ni pošteno," je še dodal.
Šarec upa, da bo Banka Slovenije oz. Vasle še enkrat razmislil ter znal stopiti korak nazaj. "Tudi v politiki moramo kdaj stopiti korak nazaj in zdaj ima Vasle priložnost, da to naredi ter pokaže, da mu ni čisto vseeno za mnenje vlade, za mnenje državljank in državljanov," je še dejal.
Mladi se želijo srečati z Vasletom in Šarcem
Zaradi zaostrenih pogojev kreditiranja gospodinjstev, ki so začeli veljati novembra, bodo na slabšem tudi mladi in družine, so prepričani v številnih mladinskih organizacijah, podmladkih političnih strank in mladinskih svetih lokalnih skupnosti.
Predstavniki mladih sicer že več let opozarjajo na nereševanje stanovanjske problematike, drage najemnine ter na premajhno število študentskih postelj in neprofitnih najemniških stanovanj, poteza Banke Slovenije pa je kaplja čez rob. Povzročila bo rast najemnin za stanovanja, čeprav so te - zlasti v večjih mestih - že zdaj izjemno visoke, opozarjajo mladi. Banko Slovenije zato sprašujejo, kako je mogoče, da so po njenih merilih njihovi dohodki prenizki za najem posojila, za plačevanje najemnine, ki je še višja, pa ne.
Predstavniki mladinskih organizacij in političnih podmladkov se želijo v tednu dni srečati z guvernerjem Banke Slovenije, vsemi parlamentarnimi strankami, pa tudi s predsednikom vlade, ki jih kljub njihovim večkratnim pozivom še ni sprejel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje