Potem ko je Agrokor prejšnji teden objavil prevzemno ponudbo za preostali, 47-odstotni delež Mercatorja, je uprava do zdaj največjega slovenskega trgovca pozno sinoči na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila mnenje, ki ga mora dati kot poslovodstvo ciljne družbe po zakonu o prevzemih.

Mercatorjeva uprava spominja na zaveze, ki jih je Agrokor dal v pogodbi o nakupu 53-odstotnega deleža slovenskega trgovskega podjetja. Med temi je ta, da bo Mercator še najmanj deset let ostal samostojno podjetje s sedežem v Ljubljani. Pričakujejo tudi, da bodo spoštovane vse zaveze glede slovenskih proizvajalcev kot dobaviteljev, pravic delavcev in ohranitve socialnega dialoga.

Agrokor se je namreč zavezal, da Mercator, razen pod tržnimi pogoji, tri leta ne bo dajal poroštev ali posojil Agrokorju, novi hrvaški lastnik naj bi spoštoval kolektivne pogodbe in pravice delavcev, o vprašanju števila delavcev se bo še najmanj tri leta četrtletno posvetoval z reprezentativnimi sindikati, obstoječim slovenskim proizvajalcem pa naj bi še vsaj tri leta zagotavljal vsaj enak položaj v družbi.

Sinergija med Konzumom in Mercatorjem
Poslovodstvo Mercatorja meni tudi, da poslovna združitev Konzuma in Mercatorja predstavlja pomemben potencial na področju optimizacije nabavne verige, logistike, trženjskih dejavnosti in drugih podpornih dejavnosti. Enotno vodenje poslovanja na posameznih trgih in v regiji kot celoti po njihovem mnenju omogoča pomembne sinergijske učinke, tako na področju stroškov kot tudi na področju razvoja in novih vlaganj v rast.

Največji sinergijski učinki naj bi bili po navedbah Mercatorjeve uprave vidni na tujih trgih, kjer je predvideno združevanje trgovske dejavnosti, in sicer na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kjer bo poslovanje Mercatorja prevzel Konzum, in v Srbiji, kjer bo deloval Mercator. Bodo pa ti procesi privedli do zmanjšanja števila zaposlenih na teh trgih, zlasti v režiji.

Lahovnik ostaja nadzornik?
V upravi Mercatorja sedijo predsednik Toni Balažič in člani Stanka Pejanović, Drago Kavšek in Igor Maroša. Na skupščini konec avgusta bo četverica dobila nove nadzornike - Damirja Kuštraka, Anteja Todorića, Ivana Crnjaca, Darka Kneza, Ivico Mudrinića in očitno znova tudi Mateja Lahovnika. Novi hrvaški nadzorniki predstavljajo poleg lastnika Agrokorja Ivice Todorića trdno poslovno jedro koncerna.

Agrokor je sicer za 53-odstotni delež odštel nekaj več kot 172 milijonov evrov, za preostanek pa potrebuje še okoli 152 milijonov evrov. V okviru dogovora z bankami o prestrukturiranju dolga je največjemu slovenskemu trgovcu zagotovil še 220 milijonov evrov podrejenega posojila za dokapitalizacijo in obratna sredstva.

Prodajanje Mercatorjevih trgovin
Je pa po nakupu zdaj Agrokor začel prodajati 95 trgovin po vsej Hrvaški, ki so v lasti njegove skupine. Ta poteza je bila sicer pričakovana, saj mu je hrvaški varuh konkurence naložil, da mora prodati določeno število trgovin, ker je presegel 50-odstotni tržni delež na Hrvaškem. A po poročanju dopisnika RTV Slovenija iz Hrvaške Vanje Vardjana gredo v prodajo predvsem Mercatorjeve večje trgovine. Samo v Zagrebu je na spisku devet Mercatorjevih trgovin v skupni velikosti 30 tisoč kvadratnih metrov, po celotni Hrvaški pa je poleg zagrebških na prodaj še 38 Mercatorjevih trgovin.