Največja ameriška podjetja, ki so že sporočila poslovne rezultate drugega četrtletja, so z višino dobička kar za 10 odstotkov presegla napovedi analitikov, toda prihodki so bili v povprečju le za 1,25 odstotka boljši od pričakovanj. Dobički so večinoma visoki le zaradi drastičnega nižanja stroškov, kar pomeni tudi odpuščanje in nižanje prispevkov za pokojninsko varnost. Podjetja so se na ta način prilagodila zahtevnemu poslovnemu okolju, vendar tako v nedogled ne bo šlo. Brez rasti prodaje tudi rasti dobička ne bo.

Rast dobička izgublja sapo
V prvem letošnjem četrtletju je ameriškim podjetjem, vključenim v indeks S&P 500, pod črto ostalo 58 odstotkov več kot v istem obdobju leto prej. V drugem četrtletju je bila rast dobičkov 37-odstotna, v tretjem naj bi bila 25-odstotna. "Brez rasti prodaje podjetja ne bodo obnavljala zalog, investirala v opremo in stroje, niti ne bodo zaposlovala. Brez novih služb pa tudi okrevanja ne bo," je povedal eden izmed newyorških analitikov, ki je zaskrbljen nad petkovo objavo poročila o julijskem trgu dela.

Trg dela ne kaže znakov okrevanja
Največje svetovno gospodarstvo je prejšnji mesec izgubilo 131 tisoč delovnih mest, kar je posledica ukinjanja začasnih državnih zaposlitev za potrebe popisa prebivalsta. Stopnja brezposelnosti je vseeno ostala 9,5-odstotna, saj so številni, ki so že dlje časa brez dela, enostavno prenehali iskati zaposlitev, s čimer se ne uvrščajo več med brezposelne. Realnejšo sliko naj bi dali podatki iz zasebnega sektorja, kjer je bilo julija 71 tisoč več zaposlitev kot junija. Analitiki so upali, da bo številka boljša (90 tisoč).

Fedovi ukrepi spodkopavajo vrednost dolarja
Rast globalnih delniških trgov v tem poletju sovpada s padanjem dolarja. Junija, ko je bilo treba za evro plačati 1,18 dolarja, za dolar pa 92 jenov, je kazalo, da bo v ZDA okrevanje robustnejše kot v Evropi, ki se je dušila pod težo dolžniške krize. Evroskeptiki so menili, da na pariteto evro-dolar (da bi bilo torej povsem vseeno, ali imaš v denarnici 100 evrov ali 100 dolarjev, vrednost bi bila ista) ne bo treba dolgo čakati. Karte so zdaj na novo premešane, celo iz vrst Zveznih rezerv pa prihajajo pomisleki, če niso ZDA na poti japonskega modela dolgoletne stagnacije. Fed se želi z izjemnimi ukrepi zagotavljanja likvidnosti na vsak način izogniti takemu scenariju, toda posledice bo čutila zlasti ameriška valuta.

Urad se noče prenagliti
Ameriški državni urad za gospodarske raziskave si medtem še vedno ne upa trditi, da se je recesija v ZDA lani poleti res končala, čeprav je tudi predsednik centralne banke Ben Bernanke ob vsem zavedanju, kako dolgotrajno bo okrevanje, zagotovil, da so vendarle prišli lepši časi. Oklevanje državnega urada pri določanju natančnega datuma konca recesije ni nič nenavadnega. Spomnimo, da je omenjeni urad začetek zadnje recesije določil šele decembra 2008, ko je potrdil, da se je recesija začela točno eno leto prej.

Rast BDP-ja le posledica stimulacijskega svežnja
Zakaj urad tokrat okleva pri uradnem priznanju, da recesije ni več, čeprav bi po klasični teoriji, ki zahteva dve zaporedni četrtletji rasti BDP-ja, to že zdavnaj pričakovali? Očitno je preveč makroekononskih znakov, ki kažejo na to, da težav še ni konec. Rast bruto domačega proizvoda po lanskem juniju naj bi bila zgolj posledica 787 milijard dolarjev vrednega stimulacijskega svežnja. Učinek svežnja že peša in tako je bila v drugem letošnjem četrtletju gospodarska rast v ZDA le še 2,4-odstotna. V drugem polletju bo rast še nižja, pesimisti pa celo verjamejo, da se v ZDA napoveduje nova recesija.

Večje varčevanje kaže na previdnost
Na previdnost Američanov kaže tudi stopnja varčevanja. Nefinančna podjetja, vključena v indeks S&P 500, so ob koncu marca poročala, da imajo skupno v svojih rezervah 837 milijard gotovine. To je 26 odstotkov več kot leto prej. Denar v njihovih bilancah predstavlja desetino celotne vrednosti podjetja. To je dvakrat več od povprečja zadnjih 11 let. Tudi potrošniki so previdni in negotovi. Stopnja varčevanja ameriškega gospodinjstva je junija dosegla 6,4 odstotka.