Gospodarska rast se je v drugem četrtletju nekoliko upočasnila, saj v prvem četrtletju je Slovenija imela 9,6-odstotno gospodarsko rast.

Na rast domače potrošnje je v tem obdobju najbolj ugodno vplivala potrošnja gospodinjstev, na tuje pa storitvena menjava, pravijo na državnem statističnem uradu (Surs).

V drugem četrtletju se je namreč domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 8 odstotkov. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 10,6 odstotka.

Izvoz se je povečal bolj kot uvoz – izvoz za 8,7 odstotka, uvoz pa za 8,5 odstotka. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP-ja je bil tokrat pozitiven za 0,6 odstotne točke.

Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 8,7 odstotka. K rasti dodane vrednosti so že tretje četrtletje zapored največ prispevale dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 20,8 odstotka. V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je medletna rast znašala 13,7 odstotka, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa 12,4 odstotka. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila upočasnjena že peto zaporedno četrtletje, kljub temu pa je na medletni ravni ostala pozitivna, znašala je 2,7 odstotka.

Zaposlenost je še naraščala

V tem obdobju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1.080.000 ljudi, kar je bilo za okoli 36.000 ali 3,4 odstotka več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU-ju, je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 8,3-odstotna, na četrtletni pa 0,9-odstotna.

Banka Slovenije: Gospodarska gibanja skladna s pričakovanji

Gospodarska gibanja so skladna s pričakovanji iz junijske napovedi, pa o zadnjih podatkih pravijo v Banki Slovenije. Hkrati pa poudarjajo, da so ob nadaljevanju ruske vojaške agresije napovedi bolj negotove, znižujejo se pričakovanja glede gospodarske rasti v prihodnjem letu.

Gospodarska rast v Sloveniji za zdaj ostaja ugodnejša od povprečja evrskega območja, kjer je četrtletna rast BDP-ja po prvih ocenah znašala 0,7 odstotka (v Sloveniji 0,9 odstotka), medletna pa štiri odstotke (v Sloveniji po desezoniranih podatkih 8,3 odstotka).

Ugodni pogoji za rast zasebne potrošnje se po ocenah Banka Slovenije ohranjajo z nadaljevanjem padanja števila registriranih brezposelnih ter rastjo plač in ostalih dohodkov gospodinjstev. Ugoden pa je bil tudi začetek letošnje poletne turistične sezone, saj je bilo turističnih nočitev predvsem zaradi domačih gostov za skoraj petino več junija kot junija 2019.

Še naprej se po mesečnih podatkih povečuje tudi agregatna proizvodnja v predelovalnih dejavnostih, a po pričakovanjih manj intenzivno kot lani ob odprtju gospodarstva po umiku ukrepov, povezanih z omejevanjem širjenja koronavirusa. Na to vpliva tudi dejstvo, da se je tretjina predelovalnih dejavnosti ob zahtevnih razmerah v mednarodnem okolju v drugem četrtletju soočila z medletnim padcem proizvodnje, so še navedli.

Umar opozarja na slabše gospodarske napovedi v drugi polovici leta

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa zadnje podatke komentirajo z ugotovitvijo, da je rast ostala visoka tudi zaradi nižje lanske osnove. Na ugodno gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju je po pojasnilih urada vplivala predvsem rast izvoza storitev, medtem ko sta se medletni rasti izvoza blaga in v predelovalnih dejavnostih zaradi visoke negotovosti dodatno umirili. Visok je bil tudi pozitiven prispevek gibanja zalog.

Ob tem poudarjajo, da razpoložljivi podatki za začetek tretjega četrtletja kažejo, da se je julija nadaljeval trend zniževanja zaupanja v gospodarstvo, predvsem zaupanja potrošnikov in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje je padlo pod dolgoročno povprečje, kar po oceni urada nakazuje na umirjanje aktivnosti.

Zaupanje potrošnikov se je znižalo celo na najnižjo raven po začetku epidemije covida-19, kar na Umarju povezujejo s slabšanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen. Na nizko zaupanje v predelovalnih dejavnostih pa še naprej vplivajo ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter negativni učinki rusko-ukrajinske vojne.

Napovedi za drugo polovico leta se tako poslabšujejo. "V prihodnjih mesecih bo na gospodarska gibanja v Sloveniji in evropskem prostoru ključno vplivala velika negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter odzivom gospodarstev in politik na morebitne težave v preskrbi z energenti in blaženje draginje. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, zlasti v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane, ter zaostrovanje monetarne politike," je zapisala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer.

V uradu sicer za letos napovedujejo 4,2-odstotno gospodarsko rast, potem ko so napovedi spomladi poslabšali za 0,5 odstotne točke. Medtem ko sta Banka Slovenije in Evropska komisija precej bolj optimistični, saj napovedujeta 5,8- in 5,4-odstotno krepitev BDP-ja v tem letu. Ob tem sicer tudi v Banki Slovenije opozarjajo, da so po krepki rasti v prvem polletju, tudi zaradi učinka prenosa pozitivnih gibanj s konca 2021, obeti za drugo šestmesečje slabši.