Državni proračun je v prvih enajstih mesecih imel 304,9 milijona evrov presežka, so sporočili s finančnega ministrstva. Prihodki so se zvišali za 1,4 odstotka, na približno 9,17 milijarde evrov, odhodki pa za 6,5 odstotka, na okoli 8,87 milijarde evrov.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so narasli za 5,2 odstotka, na približno 7,93 milijarde evrov. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 18,3 odstotka, na okoli 917 milijonov evrov, prilivi iz DDV-ja pa za 3,8 odstotka, na približno 3,58 milijarde evrov. To pripisujemo dobremu poslovanju podjetij in rasti porabe, pravijo na ministrstvu.

Prilivi iz dohodnine so se okrepili za 6,1 odstotka, na nekaj manj kot 1,20 milijarde evrov, razmeroma nizko rast pa je mogoče pripisati predvsem davčni razbremenitvi regresa za letni dopust. Prilivi iz trošarin so dosegli približno 1,43 milijarde evrov, kar je 0,9 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.

Na strani odhodkov so se plačila domačih in tujih obresti zaradi aktivnega upravljanja dolga znižala za 9,8 odstotka, na okoli 772 milijonov evrov.

Rast plač v javnem sektorju

Sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih v ožji državni upravi so se zvišala za 8,9 odstotka, na približno 1,22 milijarde evrov, sredstva za plače in prispevke zaposlenih v širši javni upravi v okviru tekočih transferjev v javne zavode pa za 6,8 odstotka, na okoli 1,57 milijarde evrov. K rasti so v večji meri prispevali napredovanja in dogovor s sindikati javnega sektorja.

Transferji posameznikom in gospodinjstvom, med katere sodijo tudi družinski prejemki in starševska nadomestila ter izdatki za denarno socialno pomoč, so narasli za 11,8 odstotka, na približno 1,33 milijarde evrov. Investicijski odhodki in investicijski transferji so se zvišali za 21,6 odstotka, na okoli 684 milijonov evrov, najvišjo rast pa zaradi pospešenega izvajanja projektov ugotavljajo na področju prometa in prometne infrastrukture.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, je v prvih 11 mesecih imela približno 17,42 milijarde evrov prihodkov in 17,07 milijarde evrov odhodkov.

2019 z 1,9 odstotno inflacijo

V Sloveniji je bila rast cen letos 1,9-odstotna. Nanjo so najbolj vplivale višje cene hrane, ki so se v enem letu zvišale za 3,5 odstotka. Storitve so se podražile za 2,6 odstotka, blago pa za 1,3 odstotka. Decembra so bile cene v mesečni primerjavi nižje za 0,1 odstotka, pa je sporočil Statistični urad RS (Surs).

Letos ni bilo večjih pocenitev, ki bi izraziteje vplivale na letno inflacijo. Kot so navedli statistiki, so za 0,1 odstotne točke letno inflacijo blažile le nižje cene avtomobilov, in sicer za 2,3 odstotka. Povprečna letna inflacija je bila 1,6-odstotna, medtem ko je bila lani 1,7-odstotna.

Višje cene hrane

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ ali 0,5 odstotne točke prispevale višje cene hrane. 0,4 odstotne točke so k njej prispevale višje cene raznovrstnega blaga in storitev, po 0,2 odstotne točke pa višje cene storitev oskrbe z vodo in v povezavi s stanovanjem ter gostinskih storitev.
V enem letu so se cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga zvišale za 2,2 odstotka oz. 0,4 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,8 odstotka.

Decembrska deflacija

K decembrski deflaciji so po 0,1 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov v tujini, ki so se znižale za 4,1 odstotka, nižje cene oblačil in obutve, in sicer za 1,3 oz. 2,9 odstotka, ter za odstotek cenejši nakup prevoznih sredstev. Mesečno inflacijo so na drugi strani za 0,1 odstotne točke višali dražji počitniški paketi doma, za 3,6 odstotka, in višje cene storitev iz skupine električna energija, plin in druga goriva, ki so šle navzgor za 0,6 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra dvoodstotna, v lanskem decembru je bila 1,4-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,7-odstotna, v enakem lanskem obdobju 1,9-odstotna. V mesečni primerjavi se cene niso spremenile.

Storitve so se v letu dni podražile za 2,8 odstotka, blago pa za 1,3 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale za 2,3 odstotka oz. 0,2 odstotka, cene trajnega blaga pa znižale za 1,7 odstotka.