Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, Saša Jazbec s finančnega ministrstva pa je na seji odbora DZ-ja za finance povedala, da so pripravo njegovih sprememb zaznamovale še vedno zaostrene geopolitične, varnostne in gospodarske razmere.

Prihodki se po predlogu sprememb proračuna zvišujejo za 4,6 odstotka, na 15,2 milijarde evrov. Dodatne prihodke je državna sekretarka pojasnila med drugim z začasnimi namenskimi dajatvami, ki jih je uvedel zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kot sta zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedba davka na bilančno vsoto bank.

Vlada poleg tega pričakuje tudi višje prilive od trošarin in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z izpusti ogljikovega dioksida, nekaj nižja pa zdaj za leto 2025 načrtuje prejeta evropska sredstva.

Odhodkov predvidenih za 17,1 milijarde evrov

Sorodna novica Vlada potrdila predloga proračunov za leti 2025 in 2026

Proračunskih odhodkov je po novem predvidenih za 17,1 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot doslej. "Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov se namenja 1,9 milijarde evrov, to je 130 milijonov evrov več glede na že sprejeti proračun, in tukaj vidite učinke plačne reforme," je dejala Jazbec.

Povečujejo se tudi sredstva za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, odplačilo obresti ter financiranje različnih projektov iz finančne perspektive 2021–2027. Visoko je načrtovana tudi rezerva, kar je, kot je pojasnila Jazbec, posledica tega, da se prek rezerve izločajo sredstva v posamezne proračunske sklade, denimo v sklad za obnovo po poplavah.

Primanjkljaj naj bi znašal 1,9 milijarde evrov

Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov, kar v deležu bruto domačega proizvoda predstavlja 2,6 odstotka.

A kot je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, utegne biti primanjkljaj še višji. V obravnavanem dokumentu namreč še niso upoštevane spremembe zakonodaje, ki pri njegovi pripravi še niso bile sprejete. Kot primer je navedel predlagani zakon o ogrevanju Šaleške doline. Opozoril je tudi na ponavljajočo se prakso precenjevanja porabe, kar ima pogosto za posledico neučinkovito porabo javnega denarja.

Odbor sejo nadaljuje z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju. V njem piše, da znaša povprečnina za občine 725 evrov za obe leti, a kot je povedala Jazbec, je vlada medtem z dvema od treh občinskih združenj sklenila dogovor, da bo povprečnina prihodnje leto znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra.

V letu 2025 dodatna sredstva za onkologijo in štipendije

Z namenom reševanja prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana se bo za 4,3 milijona evrov povečal proračun Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, za 710.000 evrov pa proračun ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bo lahko povečalo obseg štipendij za pedagoške poklice.

Kot praktično vsako leto se je velik delež dopolnil nanašal na investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Člani odbora so vsa zavrnili, potem ko je Andrej Rajh z ministrstva za infrastrukturo povedal, da so morali nekatere predlagane projekte zaradi lanskih avgustovskih poplav za kakšno leto prestaviti, drugih pa kljub zagotovljenim sredstvom ni mogoče izvesti, ker denimo še nimajo zagotovljenih zemljišč ali gradbenega dovoljenja.
V letu 2025 naj se bi sicer izvajalo več kot 600 cestnih projektov in nekaj manj kot 100 železniških. "Res je, lani so Slovenijo prizadele ujme in takrat smo povedali, da bo prioriteta odprava posledic ujme, kar pa ne pomeni, da se nobeni drugi projekti ne izvajajo," je dejal Rajh.

Predlog proračuna kot običajno spremlja predlog zakona o njegovem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Odbor ga obravnava v nadaljevanju seje. S tem bodo za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti za leti 2025 in 2026, ki jih bo DZ sprejemal prihodnji teden.

Opozicija meni, da je predlog pripravljen preveč optimistično glede prihodkov

Slovenija je v trenutnih geopolitičnih razmerah zelo ranljiva, je opozoril Rado Gladek (SDS). Vsak dan poslušamo o zapiranju podjetij ali selitvi proizvodnje, je dejal in dodal: "Čas debelih krav je minil." To bi morali po njegovem mnenju upoštevati tudi pri pripravi proračuna in torej prihodke načrtovati v višini, ki jo res lahko dosežejo. Podvomil je tudi o načrtovanih odhodkih, predvsem glede investicij, saj iz gradbeništva prihajajo novice o upadu poslov.

Podobno je Tomaž Lisec (SDS) menil, da so prihodki načrtovani preveč optimistično. "Spremembe proračuna preveč slonijo na tem, da bo gospodarstvo plačalo, javni sektor pa nekaj dobil," je dejal. Meni, da se s proračunom dogaja to, kar se ne bi smelo – da "prihajamo na fronto, kjer je na eni strani gospodarstvo kot neki večji plačnik preko davkov in trošarin, na drugi strani pa javni sektor, ki očitno zdaj slavi to, kar so si izpogajali v novem sistemu plač".

"Prihodkovna raven je po mojem mnenju zelo, zelo, zelo optimistična, preoptimistična," je dejal tudi Franc Breznik (SDS). Zato pričakuje, da bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto večji od načrtovanega in bodo potrebni rebalansi. Obseg proizvodnje namreč pada, številna podjetja se zapirajo ali odhajajo iz Slovenije, kar pomeni več brezposelnih in pritisk na socialno blagajno, je dejal.

Franc Medic (NSi) je spomnil, da osnutek srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta Slovenije za obdobje 2025–2028 predvideva znižanje javnofinančnega primanjkljaja za približno milijardo evrov, po drugi strani pa rast porabe v tem obdobju za 27,5 odstotka. "Od nekod bo moral priti denar, da bomo pokrili to razliko," je dejal in sklepal, da bo morala država še povečati davčne obremenitve. Iz tega proračuna je razbrati, da bodo težave za naše gospodarstvo še večje, je dejal.

Nasprotno je Andreja Živic (Svoboda) menila, da je država s predlaganimi spremembami proračuna ubrala pravo pot. Glede na v petek objavljene najnovejše gospodarske napovedi Evropske komisije se namreč v EU-ju napoveduje višja rast, tudi v Sloveniji. Da proračun odraža zelo razumen optimizem, je ocenil tudi Aleš Lipičnik (Svoboda).

K predlogu sprememb proračuna za leto 2025 so poslanske skupine vložile 63 dopolnil, o katerih bodo člani odbora glasovali v nadaljevanju seje. Na dnevnem redu imajo nato še predlog zakona o izvrševanju proračuna, DZ pa bo proračunske dokumente sprejemal na seji, ki se začne v ponedeljek.