Postopke za pripravo predlogov proračunov za leti 2025 in 2026 je vlada začela v drugem tednu maja. Sprejela je okvirni razrez proračunskih odhodkov po posameznih področjih, nato je steklo usklajevanje odhodkov s proračunskimi porabniki. Po tokratni redni seji vlade je finančni minister Klemen Boštjančič sporočil, da je vlada predloga sprememb državnega proračuna za leto 2025 in 2026 potrdila.
"Za leto 2025 je tako načrtovanih prihodkov za 15,2 milijarde evrov, odhodkov pa za 17,1 milijarde evrov. Prihodki so v primerjavi z lani sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotka, odhodki pa za osem odstotkov," je povedal minister. Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan za 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP-ja. Za leto 2026 pa naj bi se proračunski primanjkljaj po načrtih vlade v primerjavi z letom 2025 znižal, in sicer naj bi znašal 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP-ja.
V ospredju proračuna za leti 2025 in 2026 bodo po besedah finančnega ministra ukrepi za krepitev slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike, podprti tudi z evropskimi viri.
Za popoplavno obnovo do vključno leta 2026 tudi sredstva EU-ja
Vlada bo glede na proračunski načrt z javnimi sredstvi prihodnje leto še vedno podpirala tudi ukrepe za odpravo posledic poplav. "Ta so zagotovljena v skladu za obnovo Slovenije, t. i. SOS-skladu. V njem je trenutno na voljo 168 milijonov evrov," je pojasnil Boštjančič. Poudaril je, da so poleg sredstev iz državnega proračuna do vključno leta 2026 na voljo tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost
A kot je spomnil minister, si je treba ta sredstva "zaslužiti s predhodno izvedenimi reformami". Slovenija sicer trenutno čaka na nakazilo sredstev iz Bruslja na podlagi tretjega zahtevka – to naj bi se zgodilo konec oktobra oziroma na začetku novembra. "Gre za okvirno 258 milijonov evrov. Po tem izplačilu bo Slovenija prejela že 41-odstotni priliv vseh razpoložljivih sredstev oziroma 1,1 milijarde evrov," je dejal finančni minister.
Potrditev dogovorjene uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine
Vlada je ob tem potrdila tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026, ki vključuje tudi 5,2-odstotno uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, kot je bilo dogovorjeno s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Boštjančič je pojasnil, da se bodo na podlagi uskladitve prihodnje leto zvišale neto plače zaposlenih.
"Predlog zakona določa tudi letni dodatek za upokojence in pa povprečnino za občine za leti 2025 in 2026, ki pa bo zato, ker dogovor z občinskimi združenji še ni sklenjen, spremenjena z amandmajem v državnem zboru," je napovedal minister za finance.
Boštjančič: Slovenija je po višini državnih naložb povsem v vrhu EU-ja
Na redni seji se je ministrska ekipa prav tako seznanila z osnutkom srednjeročnega fiskalnostrukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje med letoma 2025 in 2028, ki je pripravljen na podlagi novih fiskalnih pravil EU-ja. "Načrt predvideva štiriletno obdobje konsolidacije, ki bo zagotovila zmanjševanje dolga sektorja država in srednjeročno ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod tremi odstotki BDP-ja," je dejal Boštjančič.
Ob tem je poudaril, da Slovenija ohranja eno najvišjih ravni naložb med državami EU-ja, ki znaša približno pet odstotkov BDP-ja. "Slovenija je povsem v vrhu držav EU-ja po višini državnih naložb in prav te državne naložbe so v večini tudi motor gospodarstva in BDP-ja," je dejal.
Potrditev zakonske podlage za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju
Vlada je potrdila tudi predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Finančni minister se je vsem socialnim partnerjem ob tem zahvalil za konstruktivno sodelovanje v dolgotrajnem procesu in hkrati opozoril, da delo s potrditvijo predloga na vladi še ni končano.
"Čaka nas namreč še zaključek pogajanj na stebrih, kjer bomo določili končne zneske, in takrat bo čas za konkretne številke," je poudaril. Povedal je, da so zadeve dogovorjene v 95 odstotkih, a vseeno opozoril, da so do uradnega konca pogajanj kakršne koli ocene, ki že krožijo v javnosti, prezgodnje.
"Kar je jasno, in to z veseljem ponovno povem, pa je, da noben javni uslužbenec v novem plačnem sistemu ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne ter da se bodo plače na letni ravni usklajevale z inflacijo, in to prvič v zgodovini," je poudaril Boštjančič. Sistemsko zvišanje plač bodo prvi dočakali najslabše plačani javni uslužbenci. Sklenjen je tudi že dogovor o povišanju regresa za javne uslužbence. Prihodnje leto bo tako znašal pet odstotkov več od minimalne plače, leta 2026 pa 10 odstotkov več. Obe leti bo regres javnim uslužbencem izplačan predčasno – marca ob izplačilu plače za februar.
Kot je v izjavi povedal Boštjančič, vlada predlaga, da do povišanja plač vladnim funkcionarjem – torej ministrom, državnim sekretarjem, funkcionarjem generalnega sekretariata vlade ter tudi poslancem in funkcionarjem državnega sveta – pride z zamikom, šele ob sklicu novega državnega zbora. Plače pravosodnih funkcionarjev in preostalih funkcionarjev, kot so predsednica države, župani, predsednik protikorupcijske komisije in varuh človekovih pravic, pa naj bi se usklajevale postopno, podobno kot plače javnih uslužbencev.
"Čaka nas še sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti ter poklicev v javnem sektorju, ki ju morata obe strani parafirati v oktobru, temu pa bo nato sledil še podpis vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja v novembru," je časovnico uveljavljanja plačne reforme povzel Boštjančič. Skupni učinek celotne plačne reforme je ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Ta znesek se bo v prihodnjih štirih letih porazdelil na po približno 350 milijonov evrov vsako leto, je še povedal finančni minister.
Poleg omenjenega je vlada, kot je objavil STA, sprejela še več drugih zakonov.
Sprejet predlog novele zakona o sistemu jamstva za vloge
Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o sistemu jamstva za vloge. Z njim se zvišuje ciljna raven sklada, ki mora biti dosežena do konca leta 2030, s sedanjih 0,8 odstotka na 1,5 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Sloveniji.
Znesek kritja za vloge posameznega vlagatelja pri eni banki je do 100.000 evrov, izjemoma pa je izplačilo jamstva lahko tudi višje od navedenega zneska. Sredstva za izplačilo jamstva za vloge ob propadu banke ali hranilnice se zagotovijo iz sklada za jamstvo vlog, ki ga upravlja Banka Slovenije.
Za zagotovitev sredstev za izplačilo jamstva za vloge bo v primeru stečaja banke ali hranilnice mogoče uporabiti tudi sredstva sklada, ustanovljenega na podlagi zakona o organu in skladu za reševanje bank, katerega nadaljnje delovanje bo urejeno v predlogu novele zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden.
Vlada potrdila predloge zakonov za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji
Vlada je potrdila tudi več predlogov zakonov, potrebnih za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji (Esa), med njimi o ratifikaciji konvencije o ustanovitvi Ese in ratifikacije sporazuma med vlado in Eso o pristopu Slovenije h konvenciji, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Sporazum vodi k polnopravnemu članstvu Slovenije v Esi, ki prinaša enakopravno sodelovanje z drugimi članicami pri sprejemanju bistvenih odločitev, povečanje prepoznavnosti Slovenije v svetu kot čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju, možnosti za sodelovanje v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor do zdaj ni mogel sodelovati, ter dodatno odprta vrata za sodelovanje s podjetji držav članic Ese in drugih držav, tudi za komercialne projekte, so našteli na ministrstvu.
Ob pristopu h konvenciji bo Slovenija po njihovih navedbah izplačala posebno plačilo v vrednosti 1,7 milijona evrov, in sicer v enem obroku v letu 2025. Letni prispevek Slovenije k obveznim dejavnostim za leto uveljavitve sporazuma bo določen s pravili, ki veljajo za članice.
Slovenija bo sodelovala v tožbi proti Mjanmaru zaradi genocida
Slovenija je večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi usode Rohingov in je v povezavi s tem podprla izjave Evropske unije, pa tudi več resolucij mednarodnih organov, vključno z Generalno skupščino ZN-a, so sporočili po seji vlade. Vlada je tako odločila, da bo Slovenija vložila intervencijo v tožbi Gambije proti Mjanmaru pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu glede domnevnih kršitev konvencije ZN-a o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Gre za primere zatiranja manjšine Rohingov leta 2017.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je sodelovanje v postopku pred ICJ-jem predlagalo, ker Slovenija med temeljne usmeritve svoje zunanje politike med drugim postavlja krepitev spoštovanja človekovih pravic ter zagotavljanje odgovornosti za storjene najhujše zločine.
MZEZ, ki bo glede na sklep vlade usklajeval zastopanje Slovenije, je za potrebe postopka zagotovil finančna sredstva v okvirnem znesku 20.000 evrov, med drugim za kritje stroškov službenih poti.
Podaljšani ukrepi za poenostavljeno zaposlovanje tujcev do konca leta
Vlada je tudi podaljšala ukrepe za poenostavljeno zaposlovanje tujcev, in sicer do konca leta. Podaljšanje se nanaša na vloge, ki bodo za področje izdaje in podaljšanja enotnih dovoljenj za prebivanje in delo za tujce na upravne enote vložene od 1. oktobra do vključno 31. decembra, so sporočilo ministrstva za javno upravo povzeli na Ukomu.
"V prvem obdobju izvajanja zakona so bili zaznani in ugotovljeni določeni pozitivni učinki delujočih ukrepov, ki bodo v nadaljevanju še dodatno prispevali k izboljšanemu reševanju zadev v zakonitem roku, kar pa seveda varuje tako človekove pravice kot povečuje konkurenčnost gospodarstva oziroma veča ponudbo dela na trgu dela," so odločitev za podaljšanje pojasnili na ministrstvu.
Opozorili so tudi na potrebo po nadaljnji razbremenitvi poslovnih procesov upravnih enot in omogočanju hitrejšega vstopa tujcev na trg dela.
Vlada je hkrati za obravnavo v DZ-ju po skrajšanem postopku pripravila predlog novele zakona o nadzoru državne meje. Določila je strateške mejne točke na meji s Hrvaško in obseg strateških mejnih območij. Strateške mejne točke so ključne za ohranjanje državne pripravljenosti na morebitne varnostne izzive, je sporočil urad vlade za komuniciranje.
Na dnevnem redu vlade je bilo tudi imenovanje nove direktorice Zavoda RS za šolstvo. To je postala Jasna Rojc, predtem državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Nasledila je Vinka Logaja, ki bo zasedel položaj ministra za vzgojo in izobraževanje, kjer bo nasledil Darja Feldo, ki je pred kratkim odstopil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje