Dogovor vladnih in sindikalnih pogajalcev je bil dosežen po ponedeljkovem več kot deseturnem srečanju. Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so tako lahko danes podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ob tem so podpisali tudi postopkovnik o nadaljnjih dejavnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema.

Izjavo je podpisalo 30 od 46 sindikatov javnega sektorja. "Nekaj dela nas čaka še v prihodnjih tednih, mesecu, dveh, ampak glede na to, da smo strli ta najtrši oreh, verjamem, da bomo tudi prišli na koncu do kompromisa in podpisa dogovora. Torej, za nami je izjemno zahtevno delo," je v izjavi za javnost po podpisu izjave dejal minister za finance in glavni vladni pogajalec Klemen Boštjančič. Iskreno se je za vse vložene ure in energijo zahvalil tako vsem sodelavcem na vladni kot na sindikalni strani. Na pogajanjih je po ministrovih besedah sodelovalo "ogromno" število sindikatov, s tem pa različnih interesov.

"Logično je, da se vsak bori zase, za svoj interes, prav je, da vsak zagovarja svoje ljudi," je poudaril Boštjančič in dodal: "Kljub marsikdaj težkim trenutkom, vročim besedam, marsikdaj smo se razšli zelo nezadovoljni, lahko tudi jezni drug na drugega, smo na koncu zmogli toliko moči na obeh straneh – in to ni mogoče, če ni volje na obeh straneh –, da smo ta dogovor podpisali. Predvsem pa se zahvaljujem za res konstruktivno držo, ker ni vedno tako, sploh v politiki."

Boštjančič je opozoril, da gre za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih, prehod na novo plačno lestvico pa bo postopen z začetkom 1. januarja 2025 in koncem tri leta pozneje 1. januarja 2028. Postopen dvig plač je po njegovih besedah nujen zaradi vzdržnosti državne blagajne. "Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci in hkrati nova plačna reforma tudi zagotavlja, da nihče več ne bo imel plače, nižje od minimalne," je napovedal in dodal, da bodo višje plače javnemu sektorju pomagale pri konkurenčnem lovu na kadre.

"Nikakor ne trdim, da bomo s tem novim plačnim sistemom rešili vse težave, ogromno dela nas še čaka, tako na vladni strani kot na strani socialnih partnerjev," je sklenil nagovor Boštjančič in dodal, da je na vladni strani, v koaliciji, veliko zadovoljstva zaradi doseženega kompromisa.

"Skupni učinek v finančnem smislu celotne reforme je 1,4 milijarde evrov. Vsako leto je približno 350 milijonov evrov. Ni čisto enako vsako leto, ampak pravzaprav ves čas pogajanj seveda kot finančni minister in kot skrbnik za javne blagajne sem z enim očesom gledal na ta učinek, tako da je to seveda tudi v dobršni meri v resnici pogojevalo na koncu končni dogovor," je v Odmevih pojasnil finančni minister Boštjančič.

Props: Pogajalci si zaslužijo pohvale

"Današnji podpis dveh dokumentov, o usklajenosti zakona in drugega o aktivnostih za naslednjih nekaj tednov, je pomemben korak na poti, da s 1. 1. 2025 začnemo spremembe plačnega sistema," pa je v uvodu povedal minister za javno upravo Franc Props in tudi on poudaril, da bodo korekcije prvi deležni najslabše plačani javni uslužbenci. "Mislim, da si tako vladna kot sindikalna stran zaslužita vse pohvale," je pristavil.

Props verjame, da bodo v prihodnjih nekaj tednih usklajeni tudi dogovori po posameznih panogah. "Da na koncu dobimo sistem, ki bo zagotavljal, da bomo imeli usposobljene in zadovoljne zaposlene z znanjem in potrebnimi kompetencami," je sklenil.

Štrukelj: V Sloveniji socialno partnerstvo deluje

"Po letu 2008 je to najbolj kompleksna sprememba plačnega sistema, ki je hkrati podložena z zviševanjem plač oz. vlada temu reče odpravo plačnih nesorazmerij. Za nami je izjemno pomemben korak, da smo opredelili v zakonu sistem, hkrati pa še nismo na cilju, ker nas čaka še tisto, kar je pa za javne uslužbenke in uslužbence bistvenega pomena, da bodo dobili nove, višje uvrstitve plač," pa je v uvodu povedal predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj in dodal, da so temelji za dosego končnega cilja postavljeni, zato bo prihodnji mesec odločilen.

Najbolj bistvena dobra stran dogovora po njegovih besedah je, da so odpravili plače, ki so bile pod minimalno, česar "nihče od prejemnikov teh plač, ni mogel razumeti". V zakon so, tako Štrukelj, vgradili tudi mehanizem, ki bo izrazito omilil učinek inflacije. Druga dobra stvar je, da se bodo po dolgem času plače najnižje plačanih v prihodnjih dveh letih občutneje izboljšale, je dodal.

Štrukelj je poudaril tudi dve slabi strani novega zakona, in sicer da se v resnici ni zgodila odprava plačnih nesorazmerij, ampak le neko relativno splošno zvišanje plač. "Druga težava, zaradi katere bi nas lahko bolela glava, pa je, da smo nekatere sistemske težave, ki so bile v sedanjem plačnem sistemu, prenesli v nov plačni sistem. Če plač ne bomo zvišali v prihodnjih letih v javnem sektorju, bomo izgubili najboljše kadre, pa ne samo tiste na strokovnih delovnih mestih, ampak tudi kuharje, hišnike, negovalce, negovalke, skratka, vse tisto osebje, ki zdaj odhaja na bolje plačana mesta," je opozoril Štrukelj in dodal, da bo reforma uspešna, če ji bo uspelo ohraniti kakovost javnega sektorja v Sloveniji. "Preredko povemo, da so javne storitve v Sloveniji na kakovostni ravni tudi primerjalno v Evropi," je opozoril.

Štrukelj je poudaril tudi, da je dvoletno pogajanje socialnih partnerjev demonstracija tega, da v Sloveniji socialno partnerstvo deluje, da javni uslužbenci prek svojih sindikatov lahko vsebinsko vplivajo na pogoje dela, kar nas ločuje od držav v vzhodni Evropi.

Glede že dogovorjenega povišanja plač funkcionarjev je Štrukelj pozneje v Odmevih povedal, da se o plačah funkcionarjev sindikati niso pogajali. "To eksplicitno piše tudi v tej izjavi, ki gre zdaj v državni zbor. To je zelo pomembno dejstvo," je dejal.

Glede mogočih ovir v prihodnje je Štrukelj povedal, da je "kompleksnost javnega sektorja velika, kolektivnih pogodb je 15, kjer se mora večina strinjati". "Seveda na teh zavojih bi se lahko zgodilo, da ne bi dosegli dovolj velikega števila. Sam pa verjamem, da so kljub vsemu premiki tako pomembni za javne uslužbence in uslužbenke, če jih želimo zadržati v javnem sektorju, da je to treba izvesti. Ne bo pa to dolgoročno spremenilo dejstva, da je vrednotenje dela v javnem sektorju slabo in da nam najboljši odhajajo v zasebni sektor," je opomnil.

Počivavšek: Ne kamenček, v mozaik smo dodali kamen

"Danes lahko vsi skupaj z zadovoljstvom ugotovimo, da smo dodali, ne bom rekel kamenček, ampak kar kamen v mozaik, ki je potreben, da postopek pripeljemo do konca," pa je z optimistično noto izjavo za javnost začel predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek in dodal, da zakon uživa veliko legitimnost med sindikati javnega sektorja, kar bo po njegovem mnenju pripeljalo do boljšega plačnega sistema. Zdaj sledijo kolektivne pogodbe po dejavnostih in uvrstitve delovnih mest, ki bodo po Počivavškovih besedah odpravile anomalije.

"Ta plačni zakon ne bo razrešil vseh težav, ki so v javnem sektorju na področju plač, pričakujemo pa, da bo končni dogovor, to smo zapisali tudi v postopkovnik, vseboval zaveze in nekatere naloge, ki se jih moramo socialni partnerji v prihodnjem obdobju lotiti zato, da bodo sistemske težave, ki bodo ostale, odpravljene," je poudaril in dodal, da je tudi po njegovem mnenju najpomembnejša novost to, da nihče več ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne.

"Danes smo od poslancev koalicije v državnem zboru dobili zagotovilo, da bodo spoštovali tisto, kar smo se sindikati in vlada dogovorili v tem zakonu," je sklenil Počivavšek in dodal, da je to pomembno zato, da se ne bi med zakonodajnim postopkom in tudi v pogajanjih za kolektivne pogodbe zgodile poteze, ki bi ogrozile končni dogovor.

Več sindikatov je nezadovoljnih

Od 46 reprezentativnih sindikatov jih je podpis prispevalo 30. Med 16 sindikati, ki niso prispevali podpisov, je Sindikat vojakov Slovenije, ki mu predseduje Gvido Novak. Kot glavna razloga za nezadovoljstvo navajajo prepoved stavke in enostransko določanje plač z uredbo vlade, preostali razlogi pa da so zgolj posledica glavnih dveh. Da vlada vztrajno zavrača ureditev plač v Slovenski vojski s kolektivno pogodbo. V današnji izjavi za javnost so zapisali, da ne izključujejo protestnega shoda pred vlado. Predsednik sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah je dejal, da so izjavo podpisali, a poudarjajo še odprta vprašanja delovnih mest vojak in dispečer. Navedel je primerjavo, da so dispečerjem gasilcem in dispečerjem nujne medicinske pomoči namenili 31. razred, dispečerjem operaterjem, ki še vedno stavkajo, pa le 28. Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, ki je tudi prispeval podpis, pa poudarja odprte določene sistemske spremembe zakona o javnih uslužbencih, kajti šele z njimi da bo mogoče odpraviti anomalije. Ključno in v celoti odprto vprašanje pa da je vrednotenje dela policistov, strokovno-tehničnega osebja in uradnikov MNZ-ja. Nazadnje še k Fidesu, ki ga na današnjem podpisu ni bilo, saj se z vlado sestaja ločeno. Po naših informacijah zdaj čakajo termin za prihodnji sestanek, nazadnje so za isto mizo sedli 17. septembra. Že prejšnji teden pa so v Fidesu povedali, da jih moti predvsem neupoštevanje različnih študijskih dob in odgovornosti poklicev. Dodajajo, da je skrb vzbujajoče, da se kot največjo prenovo plačnega sistema po 15 letih poudarja, da nobena plača ne bo pod minimalno, saj da po njihovem mnenju ta plačni zakon kadra ne bo zadržal v zdravstvenem sistemu, je poročala novinarka TV Slovenija Kaja Kokot Žanič.

Izvršni odbor Sindikata občinskih redarjev Slovenije je na izredni seji soglasno sprejel sklep o preoblikovanju v stavkovni odbor. Nezadovoljni so s pogajanji za svoj plačni steber, zato napovedujejo ostrejše sindikalne dejavnosti, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so še sporočili iz sindikata, pogajanja za plačni steber javnih uslužbencev v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodov gasilcev in javnih uslužbencev plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna "ne potekajo v smeri, ki bi za delovno mesto občinski redar pravično odpravljala nesorazmerja v osnovni plači".

Premier Golob pozdravil podpis

Predsednik vlade Robert Golob je pozdravil podpis izjave o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona, ki po njegovi oceni predstavlja pomemben korak za nadaljevanje pogajanj in dokončanje plačne reforme. Poudaril je, da v novem plačnem sistemu javnega sektorja noben zaposleni ne bo prejemal plače, nižje od minimalne.

Plače se bodo postopoma dvigovale tako, da bodo višjih plač najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci. Prav tako pa bo sistem rasti plač v javnem sektorju prilagojen inflaciji in prvič v zgodovini sistemsko urejen, je v sporočilu za javnost poudaril premier.

"To je največja prenova plačnega sistema v zadnjih 15 letih, ki se je zaradi kompleksnosti in zahtevnosti v preteklosti ni zares naslovilo. Javni sektor je steber vsake razvite družbe in sleherni poklic v javnem sektorju je za delovanje države izjemnega pomena," je navedel Golob.

Zato je po njegovih besedah tako pomembno, da so s prenovo plačnega sistema podprli zaposlene, brez katerih ne more biti kakovostnih javnih storitev. Nov plačni sistem bo javnemu sektorju tudi pomagal pri konkurenčnosti v vse bolj zaostreni tekmi za kadre na trgu dela. "To je dogovor za prihodnost in za dostojnejše plače," je poudaril Golob in se ob tem zahvalil sindikatom in vladni pogajalski skupini.

Zadovoljni tudi v Levici

Zadovoljstvo ob podpisu izjave so izrazili tudi ministri Levice. "Močno pričakovana uskladitev zakona o plačah v javnem sektorju je eden največjih uspehov v tem mandatu. Koalicijska zahteva Levice je bila, da minimalna plača postane izhodiščni razred. In to nam je danes tudi uspelo," je v sporočilu za javnost poudarila koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ob tem je poudarila, da si je Levica pred osmimi leti za cilj zadala izboljšanje delovnih pogojev in plač zaposlenih. V vsem tem času jim je po besedah koordinatorice stranke minimalno plačo uspelo praktično podvojiti.

Anomalije plačnega sistema, ki so se nabirale v zadnjih letih, bodo odpravljene, je dodala. Najnižje plače se bodo končno izboljšale na najbolj kritičnih področjih, kot so socialna varnost, domovi za ostarele in kultura – torej tudi na resorjih, ki so kritični in podplačani in jih pokrivajo v Levici, je navedla Vrečko.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v izjavi za medije povedal, da je izboljšanje plač v javnem sektorju nujno, da bi ta ostal konkurenčen. Zaradi slabih plač se, denimo, marsikomu ne splača biti učitelj, saj lahko boljše plačilo prejema v zasebnem podjetju, je poudaril.

Danes podpisana izjava bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca odločilna predvsem za zaposlene v socialnovarstvenih ustanovah. Čaka jih dolgo pričakovani dvig plač, so na ministrstvu poudarili v sporočilu za javnost.

"Zvišanje plač za delavke in delavce v naših zavodih je nujno in pravično, kar sem redno poudarjal in zastopal na vseh pogajanjih. Nujno je zaradi težkega in odgovornega dela, ki ga delavci tam opravljajo," je poudaril minister. Ob tem je dodal, da je zvišanje plač nujno tudi zaradi kadrovske stiske v zavodih, ki jo lahko ustrezno obravnavajo le z izboljševanjem pogojev dela, med katere na prvo mesto sodi ustrezno plačilo.

Pogajalci imajo še kar nekaj dela

Pred pogajalci je v prihodnjih tednih še priprava sprememb kolektivnih pogodb, v katerih bodo zapisana zvišanja plač, o katerih se bodo uskladili na stebrnih pogajanjih. Pripraviti pa morajo tudi končni dogovor, pojasnjuje sindikalist Jakob Počivavšek: "Tam je kar nekaj pomembnih vsebin, tako za posamezne sindikate kot za vse javne uslužbence. Priprava tega nas še čaka."

Pogajanja torej še niso končana, bo pa z današnjim podpisom končana ena ključnih etap, je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar. Izkupiček bo nato zapisan v kolektivnih pogodbah, ki morajo biti parafirane najpozneje do 23. oktobra, podpisane pa dva tedna pozneje, enaki roki veljajo tudi za podpis krovnega dogovora. Vsebina tega dogovora je delno že usklajena, med drugim tudi to, da bo regres za letni dopust tudi prihodnji dve leti izplačan marca s februarsko plačo in bo za pet oziroma 10 odstotkov višji od minimalne plače.

A do konca postopka je še kar nekaj postaj: v četrtek bo izjavo obravnavala vlada, jo nato poslala v parlamentarni postopek, v katerem pa mora biti sprejeta pravočasno, da bo lahko sistem začel veljati s 1. januarjem 2025.