Po treh mesecih, ko je država s skoraj 250 milijoni evrov dokapitalizirala NLB, ta nujno potrebuje še eno finančno injekcijo. Kako bo tokrat prišel do svežega kapitala, naj bi bilo kmalu znano.

Sestali so se nadzorniki in delničarji največje slovenske banke. Glavna točka dnevnega reda seje nadzornega sveta je načrt uprave, na kakšen način bo banka izpolnila zahtevo Banke Slovenije po povečanju kapitalske ustreznosti.

Po poročanju Financ je predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič nadzornikom povedal tudi, da so sprožili odškodninske in kazenske postopke zoper pet bivših vodilnih kadrov. Imen Jašovič ni razkril, prav tako ne ve, v kateri fazi so postopki.

Kako do potrebnih 250 milijonov?
Pri obravnavi lanskoletnih poslovnih rezultatov je Jašovič povedal, da je banka imela 183-milijonsko izgubo. Meni, da bi glede na trenutno situacijo banka lahko do konca leta poslovala pozitivno, "a gre za šibek pozitiven izid, prisotna pa ostajajo tudi velika tveganja."

Povedal je še, da so danes nadzornemu svetu predložili akcijski načrt za dokapitalizacijo. Potrebujejo še 250 milijonov evrov in kot je zatrdil Jašovič sta možnosti samo dve. Denar lahko prispevajo obstoječi delničarji, pri čemer je ključen dogovor med državo in belgijsko KBC, ali pa ga banka išče na trgu in delnice kot v primeru NKBM-ja prodajo na borzi.

V izjavi za javnost so iz NLB-ja sporočili, da so "naslednji koraki glede izvedbe dokapitalizacije in prodaje delnic so možni le v dogovoru in s soglasjem obeh največjih lastnikov, ki ju bo NS NLB zato pozval, da se do predloga opredelita. V primeru, da dogovora lastnikov vnaprej ne bi bilo mogoče doseči, bosta uprava in nadzorni svet dolžna sklicati skupščino, na kateri bosta zaradi izpolnjevanja zahtev BS predlagala dokapitalizacijo banke z izvedbo javne ponudbe delnic po tržnih pogojih."

"Država želi sodelovanja zasebnih partnerjev"
Država si želi, da bi v drugi dokapitalizaciji sodelovali zasebni partnerji, saj zelene luči Bruslja za novo državno dokapitalizacijo verjetno ne bi dobila, Evropska komisija je namreč finančnega ministra Franca Križaniča že opozorila, da želi dodatne informacije o dogajanju v Novi Ljubljanski banki.

Križanič pa je poudaril, da si pri tako pomembni banki "ne moremo privoščiti, da dokapitalizacija, če je zahtevana, ne bi uspela".

Višina druge dokapitalizacije bi sicer lahko bila nižja od 250 milijonov evrov, če bi banki uspelo prodati 57-odstotni lastniški delež v Banki Celje. A skrbni pregled celjske banke je opravila le francoska bančna skupina Societe Generale, ki ima v Sloveniji v lasti SKB banko, ni pa še jasno, ali bo oddala zavezujočo ponudbo.

Menjave nadzornikov
Pester dnevni red imajo tudi delničarji NLB-ja, ki so odločali o razrešnici upravi in nadzornemu svetu in o plačilu nadzornikom. Finance pišejo, da Dirk Mampaey, predstavnik KBC predlagan kot zamenjava za Jana Vanhevla, ki je februarja odstopil ni bil potrjen za člana nadzornega sveta.

Belgijskega predstavnika, ki sta ga formalno predlagala uprava in nadzorni svet, ni potrdila država kot večinska lastnica, oziroma AUKN. Če bo ta neizvolitev vplivala na dogovore o dokapitalizaciji NLB, še ni jasno.

Delničarji so med drugim izglasovali tudi višje sejnine, kar pomeni, da bodo nadzorniki za sejo prejeli 275 evrov bruto plus fiksni letni prejemek v višini 11 tisoč evrov bruto oziroma 16.500 evro za predsednika. Tak način izplačevanja je predlagala Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami (AUKN).