Javna dela so poseben program aktivne politike zaposlovanja in v njih se lahko vključi več kot 60.000 iskalcev zaposlitve oz. 50,3 odstotka vseh registriranih brezposelnih. Programi javnih del potekajo na različnih področjih.

Na področju kmetijstva so na voljo programi, kot so ohranjanje in varovanje kulturne krajine, razvoj podeželja in socialna pomoč na kmetiji, na področjih vzgoje in izobraževanja ter športa pa programi, kot so učna pomoč otrokom in skrb za urejenost športnih objektov.

V okvir naravovarstva in komunale sodijo programi varstvo okolja, urejanje javnih površin in pomoč pri urejanju romskih naselij, v kulturi pomoč v knjižnici, muzejih, galerijah in arhivih. S področja socialnega varstva so javna dela vezana na pomoč invalidom, starejšim, osebam z odvisnostjo, bolnim, Romom ...

Med drugimi programi javnih del so pomoč v primeru elementarnih nesreč, kjer se bo nadaljevalo financiranje programov, namenjenih izvajanju pomoči pri odpravi posledic žleda in poplav iz lanskega leta. Pod razvojne programe pa sodi spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih podjetij.

Omejitve za izvajalce
Število programov, za katere se nekdo prijavlja, ni omejeno, omejeno pa je število udeležencev, ki se lahko vključijo v javna dela, in sicer glede na število redno zaposlenih. Izvajalci, ki nimajo zaposlenih, lahko denimo pridobijo sredstva le za eno brezposelno osebo, izvajalci, ki imajo zaposlenih več kot 10 oseb, pa za največ 15 brezposelnih oseb. Kadar se programi izvajajo za invalide in/ali osebe s težavami v duševnem zdravju, lahko izvajalec z najmanj 10 zaposlenimi izjemoma vključi v programe javnih del tudi več kot 15 oseb.

Če je hkrati naročnik in izvajalec programov javnih del občina, je lahko v javna dela ne glede na število zaposlenih vključenih največ 20 brezposelnih oseb. Pri izvajanju programa pomoči ob morebitnih elementarnih nesrečah število vključitev ni omejeno.

Plača glede na izobrazbo
Vključeni v javna dela sicer ne uživajo enakih pravic kot redno zaposleni. Njihova plača je določena glede na izobrazbo. Tisti s prvo stopnjo so upravičeni do 80 odstotkov minimalne plače, tisti s sedmo stopnjo pa do 120 odstotkov minimalne plače. Ta je lani znašala 789,15 evra bruto.

Sodelujočim v javnih delih ne pripadajo dodatki, kot sta dodatek za preteklo delo in zahtevnost dela, plačani pa so prevoz na delo in malica ter ob izpolnjenih pogojih odpravnina ob upokojitvi in nadomestilo za bolniško odsotnost. Prav tako jim pripada minimalen letni dopust 20 dni. Zaposlitev lahko ohranijo največ leto dni.

Lani je javna dela izvajalo 1.500 različnih izvajalcev, približno toliko naj bi jih tudi letos. V javna dela je bilo sicer v preteklem letu vključenih 6.661 brezposelnih, letos, ko so nekoliko znižana sredstva, pa naj bi jih bilo okoli 6.000.