Državni statistični urad Surs je objavil vrednostni nekaj pomembnih javnofinančnih kazalnikov za Slovenijo.

Sorodna novica Fiskalni svet: Projekcije v proračunih niso realistične

Prihodki državnega proračuna so v prvih petih mesecih dosegli 4,51 milijarde evrov, kar je 26,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 21,2 odstotka na 5,86 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 1,34 milijarde evrov in je bil malenkost višji kot lani ob tem času.

Takšna proračunska gibanja so povezana z epidemijo covida-19 in sprejemanjem ukrepov za blažitev njenih posledic, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

K višjemu primanjkljaju je prispevala 21,2-odstotna rast odhodkov, kjer so se najbolj povečala sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji.

Po drugi strani je še višjo rast primanjkljaja ublažila občutna, 26,8-odstotna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU.

8,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj

Primanjkljaj je v javnih financah lani zazeval že v prvem četrtletju, ko je ustavitev gospodarske aktivnosti v luči epidemije povzročila velik izpad prihodkov, država pa je začela sprejemati prve ukrepe za omilitev posledic za gospodarstvo in prebivalce. Nato se je nadaljeval vse do konca leta, v zadnjem četrtletju ga je bilo za 1,1 milijarde evrov, kar predstavlja 9,2 odstotka BDP.

Sorodna novica Junija inflacija na letni ravni 1,4-odstotna, največji "krivec" naftni derivati

V prvem četrtletju 2021 se je torej primanjkljaj nadaljeval. Povezan je z ukrepi države za omilitev posledic epidemije koronavirusne bolezni, so navedli na statističnem uradu. Rast skupnih izdatkov je bila za 2,5 odstotne točke višja od rasti skupnih prihodkov države.

Skupni prihodki države so v prvem četrtletju letos znašali 5,164 milijarde evrov in so bili od prihodkov v prvem četrtletju lani višji za 8,6 odstotka. K tej rasti so najbolj prispevali prihodki od socialnih prispevkov, ki so se v letu dni povečali za 7,1 odstotka.

Rast pobranih davkov

Sorodna novica EBRD izboljšal napoved - Sloveniji letos napoveduje petodstotno rast BDP-ja

Davčni prilivi so bili v prvem četrtletju letos za 10,6 odstotka višji kot pred letom dni. Od tega so najbolj narasli prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, namreč za 17,1 odstotka.

Po drugi strani so se izdatki države v prvem četrtletju letos povečali za 11,1 odstotka na 6,133 milijarde evrov. Tudi tokrat so se najbolj povečali izdatki za subvencije, višji kot pred letom so bili tudi sredstva za zaposlene, izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi ter bruto investicije v osnovna sredstva.

Izdatki za obresti so se zaradi nadaljnjega ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih še naprej zniževali in bili med letošnjim januarjem in marcem za 8,8 odstotka nižji kot v istem obdobju leta 2020.

Dolg znaša 86 odstotkov BDP-ja

Konsolidirani bruto dolg države se je od lanskega decembra povečal za 2,725 milijarde evrov in je bil konec letošnjega marca pri 40,154 milijarde evrov. To predstavlja 86 odstotkov BDP. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.