Kot je v najnovejši napovedi zapisal EBRD, je pandemija covida-19 lani znatno prizadela slovensko gospodarstvo, BDP se je zmanjšal za 5,5 odstotka. Napoved rasti je 2,5 odstotne točke boljša od njene jesenske ocene. Ključna dejavnika za krčenje sta bila zasebna poraba in naložbe, ki so se zmanjšale za 9,7 in 4,1 odstotka. Zasebna poraba je bila precej povezana z izbruhi okužb s covidom-19: v drugem četrtletju je na letni ravni upadla za 17,2 odstotka, v tretjem četrtletju je skoraj popolnoma okrevala, nato pa se v zadnjem četrtletju skrčila za 14,4 odstotka.

Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo, močno vpeto v svetovne vrednostne verige, je občutila tudi šoke v mednarodni trgovini, čeprav je izvoz blaga do konca leta že okreval. Izvoz nadaljuje z rastjo tudi letos, v prvem četrtletju se je na letni ravni povečal za štiri odstotke in podprl 1,6-odstotno letno rast BDP-ja. Medtem izvoz storitev ostaja znatno pod predpandemično ravnjo. Do konca lanskega leta je hitro okrevala tudi naložbena dejavnost.
Javnofinančni primanjkljaj, ki je lani dosegel 8,4 odstotka BDP-ja, naj bi se letos povečal na 8,6 odstotka, saj vlada v glavnem ohranja ekspanzivno fiskalno politiko.

Brezposelnost se je zaradi podpornih ukrepov lani le malo povečala, stopnja brezposelnosti je bila aprila letos 5,2-odstotna, potem ko je bila konec leta 2019 4-odstotna.
Javni dolg naj bi po vladnih načrtih letos ostal na ravni 80 odstotkov BDP-ja.

Tveganja predstavljajo morebitni novi valovi okužb

Uvedba cepljenja in postopno sproščanje ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 bosta vodila v delno okrevanje potrošnje in storitev, medtem ko naj bi izvoz blaga in naložbe še naprej podpirali gospodarsko rast.

BDP se bo v Sloveniji letos povečal za pet odstotkov, gospodarska rast naj bi nato v letu 2022 upadla na štiri odstotke. EBRD ob tem opozarja na dejavnike, ki bi lahko kratkoročno predstavljali tveganja. Novi valovi okužb s koronavirusom bi namreč lahko omejili okrevanje turizma in drugih storitev, motnje v dobavnih verigah pa bi lahko vplivale na proizvodnjo in izvoz blaga.

EBRD je območju 38 držav napovedal 4,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,6 odstotne točke bolje od jesenske napovedi. Prihodnje leto naj bi države EBRD-ja dosegle 3,9-odstotno rast BDP-ja. BDP se je v državah EBRD-ja lani sicer skrčil za 2,3 odstotka, kar je 1,6 odstotne točke bolje od jesenske napovedi. K boljšemu rezultatu so prispevali močan izvoz blaga, finančne podpore in manj strogi ukrepi za zajezitev pandemije covida-19 v nekaterih državah.